Pogled na pomurske njive razkriva razsežnosti letošnje suše: posušena koruza, povešene sončnice in izsušena tla.
Slovenija je v primežu vročine in izrazite suše. Po podatkih, ki so jih danes predstavili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, je v zadnjem mesecu v večjem delu države padla le približno petina do polovica količine dežja, ki je običajna za ta del leta.
Na nekaterih območjih, zlasti na jugovzhodu države, med zadnjim vročinskim valom omembe vrednih padavin sploh ni bilo.
Pomanjkanje vode se ne kaže več samo na površju. Poleg močno izsušenega zgornjega sloja tal se znižujejo tudi vodostaji rek in zaloge podzemne vode.
V Pomurju suha polja in prizadeti posevki
Kako resne so razmere, smo danes preverili tudi na terenu v Pomurju. Že pogled na polja razkriva posledice večtedenskega pomanjkanja vode.
Na številnih koruznih njivah so rastline močno porjavele in se posušile. Listi so zviti, na posameznih rastlinah je ostalo le še nekaj zelenih delov. Takšna koruza je na prvi pogled bolj podobna posevku ob koncu rastne sezone kot pa koruzi sredi avgusta.
Tudi sončnična polja kažejo posledice vročine. Številne rastline so povešene, listi rumenijo in se sušijo, sončnične glave pa so ponekod slabše razvite.
Še bolj zgovorna so tla pod posevki. Zemlja je na lokacijah, ki smo jih obiskali, izrazito suha in prašna. Na že obdelanih oziroma pospravljenih površinah prevladujejo suha zemlja in ostanki rastlin.
Na najbolj prizadetih območjih tudi do 80 odstotkov manj pridelka
Zelo zahtevne razmere v kmetijstvu je na današnji novinarski konferenci agencije za okolje izpostavil tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek.
Po njegovih besedah so razlike med posameznimi območji velike, največ težav pa imajo kmetje na zemljiščih, kjer tla zaradi svoje sestave slabo zadržujejo vodo. Na nekaterih prodnatih območjih je lahko pridelek zaradi suše manjši celo za okoli 80 odstotkov.
Kmetom težave povzroča tudi dejstvo, da namakanje ni povsod mogoče. Ob dolgotrajnem pomanjkanju padavin namreč postaja omejena tudi razpoložljivost vode.
»Čarobne paličice nimamo. Kmetje naj upoštevajo nasvete javne službe kmetijskih svetovalcev. Ker zmanjkuje vode, tudi namakanje povsod ni več mogoče,« je opozoril Podgoršek.
Posledice suše občutijo tudi sladkovodne ribogojnice. Ob manjših količinah vode se ta hitreje segreva, visoke temperature pa pomenijo dodatno obremenitev za ribe.
Težave se pojavljajo tudi v gozdovih. Podgoršek lastnikom svetuje čimprejšnjo odstranitev dreves, ki so jih napadli podlubniki, saj je s hitrim ukrepanjem mogoče zmanjšati nevarnost njihovega nadaljnjega širjenja.
Tla vsak dan izgubijo več litrov vode na kvadratni meter
Na agenciji za okolje opozarjajo, da letošnja suša ni nastala šele v zadnjih tednih. Pomanjkanje vode se je pojavljalo že spomladi. Po prehodnem izboljšanju so junijski vročinski valovi razmere ponovno zaostrili, poletje pa je primanjkljaj vode še povečalo.
Čeprav so posamezna območja v zadnjem obdobju dobila nekaj deset milimetrov dežja, takšne padavine niso zadostovale za trajnejše izboljšanje.
Zaradi visokih temperatur je namreč izguba vode iz tal in rastlin zelo velika.
Agrometeorologinja Andreja Sušnik je pojasnila, da lahko v najbolj vročih dneh z enega kvadratnega metra površine izhlapi od pet do šest litrov vode na dan. Zato lahko tudi razmeroma spodobna količina dežja le začasno ublaži pomanjkanje.
Za resnejše izboljšanje bi po ocenah agencije za okolje potrebovali več kot 100 milimetrov dežja, pri čemer je pomembno tudi, kako bi ta padel. Za izsušena tla bi bilo bistveno koristneje več dni enakomernega deževja kot pa kratkotrajni močni nalivi. Ob nalivih voda po trdih in suhih tleh namreč lahko hitro odteče, še preden prodre globlje v zemljo.
