Dejan Židan (SD) se je po volitvah zahvalil volivcem in poudaril, da je v Murski Soboti dosegel nadpovprečen rezultat, kljub temu pa ostal brez poslanskega mandata.
Po znanih neuradnih rezultatih volitev v državni zbor se je Dejan Židan iz stranke Socialni demokrati, za Sobotainfo odzval na rezultate in se zahvalil volivcem za podporo.
Poudaril je, da je hvaležen vsakemu, ki je oddal glas za njegovo stranko ali zanj osebno:
»Seveda sem izjemno hvaležen vsakemu volivcu, posebej, ki je volil za našo stranko po Sloveniji oziroma zame v mojem volilnem okraju.«
Po neuradnih rezultatih in več kot 99 odstotkov preštetih glasov je v volilnem okraju Murska Sobota I največ glasov prejel Damijan Bezjak Zrim, ki je zbral 2056 glasov oziroma 13,68 odstotka.
Na drugem mestu v sosednjem okraju Murska Sobota II je pristal Dejan Židan, ki je prejel 1578 glasov (9,87 odstotka). Razlika med obema kandidatoma znaša skoraj 500 glasov.
Nadpovprečen rezultat v Murski Soboti
Kljub temu da ni bil izvoljen za poslanca, Židan poudarja, da je v Murski Soboti dosegel dober rezultat.
»Rezultat je kar nekaj boljši, kot je povprečen rezultat na ravni države,« je dejal in poudaril, da je imel tudi močnega protikandidata, generalnega sekretarja največje stranke.
Židan: »Vesel sem rezultata«
Na vprašanje, ali je razočaran, ker ni bil izvoljen, je odgovoril jasno:
»Ne. Vesel sem, ker sem ponovno naredil rezultat, ki je kar nekaj boljši, kot je povprečni rezultat stranke v državi.«
Ob tem je še enkrat poudaril, da se zaveda vpliva tako imenovanega »lijaka« tudi na lokalni ravni in se znova zahvalil za vsak prejeti glas.
»Ljudje so se odločali levo ali desno«
Židan meni, da so letošnje volitve močno zaznamovane s politično polarizacijo. Po njegovih besedah volivci niso odločali na podlagi programov ali voditeljev, temveč predvsem med dvema političnima blokoma.
»Zaradi te hude konfrontacije v Sloveniji se je zgodil lijak. Ljudje se niso odločali po programih, ampak predvsem o tem, ali hočejo levo ali desno vlado,« je pojasnil.
Ob tem je dodal, da takšne razmere praviloma škodijo manjšim strankam, saj se glasovi preusmerijo k večjim političnim akterjem.