Po štirih letih se za županski stolček v Puconcih znova potegujeta Uroš Kamenšek in Branko Ritlop. Spregovorila sta o odnosih v občinskem vodstvu, zadolževanju, cestah, Ceropu, prostorskem načrtu in projektih, ki jih obljubljata občanom.
V občini Puconci se na letošnjih lokalnih volitvah ponavlja dvoboj izpred štirih let. Takrat je v drugem krogu županskih volitev odločilo le 48 glasov.
Uroš Kamenšek je prejel 1284 glasov, njegov protikandidat Branko Ritlop pa 1236.
Tokrat v volilno tekmo vstopata kot župan in podžupan istega mandatnega obdobja. Kamenšek kandidira s podporo Slovenske ljudske stranke, Ritlop pa s podporo Socialnih demokratov.
Na soočenju televizije IDEA v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com sta spregovorila o vodenju občine, občinskih financah, obnovi cest, kanalizacijskem omrežju, prihodnosti Centra za ravnanje z odpadki Puconci, prostorskem načrtu ter razvoju vseh 23 naselij.
Razprava je bila posebej zanimiva že na začetku, ko sta kandidata predstavila različna pogleda na sodelovanje v občinskem vodstvu.
Ritlop kritičen do sodelovanja z županom, Kamenšek očitke zavrača
Ritlop je pojasnil, da je po zadnjih volitvah sprejel Kamenškovo povabilo k sodelovanju, saj je želel s svojimi izkušnjami prispevati k razvoju občine. Po njegovih besedah je bilo sodelovanje na začetku korektno, pozneje pa naj bi začelo primanjkovati komunikacije in medsebojnega obveščanja.
Izpostavil je, da sta z drugim podžupanom Ludvikom Novakom večkrat izrazila željo po rednih sestankih in informacijah o občinskih projektih.
»In nekako to mi je bilo tisto, neko nesodelovanje, mogoče dialog, tudi komunikacija, ki je potrebna. In tu nekako sva prišla nekje na razna pota,« je dejal Ritlop.
Kamenšek je očitke zavrnil. Pojasnil je, da je Ritlopa po volitvah povabil k sodelovanju prav zaradi tesnega volilnega izida, saj ni želel, da bi se skoraj polovica volivcev počutila prezrto.
Po njegovih besedah sta imela oba podžupana določena področja dela in sta sodelovala pri številnih projektih, od optičnega omrežja do pridobivanja zemljišč za obnovo ceste skozi Lemmerje.
»Jaz nikogar nisem omejeval. Je pa res, da dnevno pa nisem poročal obema podžupanoma, ampak smo se sproti pogovarjali, dogovarjali za stvari, kjer je bilo potrebno širši konsenz,« je odgovoril.
Ritlop je vztrajal, da bi morali biti sestanki redni, saj sta bila po njegovih navedbah s podžupanom Novakom včasih za posamezne projekte izvedela šele na občinskem svetu.
Kamenšek je ob tem zavrnil tudi navedbe, da naj ga Novak ne bi več podpiral.
»To so laži, to so neresnice, in nimam več dodatnega komentarja,« je dejal.
Občina s 3,5 milijona evrov kreditov, novega zadolževanja župan ne načrtuje
Pomemben del soočenja je bil namenjen občinskim financam. Občina Puconci je leta 2025 ustvarila približno 9,9 milijona evrov prihodkov in 12,5 milijona evrov odhodkov.
Rebalans proračuna za leto 2026 je predvideval približno 12,8 milijona evrov prihodkov, 13,7 milijona evrov odhodkov in 350.000 evrov zadolževanja.
Kamenšek je pojasnil, da je bila razlika med prihodki in odhodki predvsem posledica večjih investicij.
Lani so namreč zapadla plačila za gradnjo novega vrtca, občina pa je začela tudi prvo fazo gradnje kanalizacijskega omrežja na Vaneči.
Ob tem je napovedal drugi rebalans letošnjega proračuna, s katerim bodo prihodke in odhodke znižali na nekaj več kot 12 milijonov evrov.
»Tako da dodatnega zadolževanja ne načrtujemo,« je poudaril.
Ritlop se je strinjal, da mora občina v proračunu zagotoviti sredstva tudi za morebitne razpise in projekte, ki se pojavijo med letom.
Kritičen pa je bil do večkratnega prestavljanja investicij. Po njegovem mnenju bi morali projekte, ki so načrtovani za določeno leto, v tem času tudi izvesti.
Kamenšek je pozneje razkril še, da ima občina trenutno približno 3,5 milijona evrov aktivnih kreditov.
Letos naj bi odplačala 381.000 evrov, zadolženost pa po njegovih navedbah znaša približno 590 evrov na prebivalca.
Kdaj bo končno obnovljena cesta skozi Lemerje?
Kandidata sta spregovorila tudi o prometni infrastrukturi. Občina Puconci ima v upravljanju skoraj 300 kilometrov asfaltiranih cest, za njihovo tekoče in investicijsko vzdrževanje pa je bilo letos predvidenih približno 1,1 milijona evrov.
Posebej sta se posvetila cesti skozi Lemerje, ki je že dlje časa potrebna temeljite obnove.
Ritlop je poudaril, da je na slabo stanje ceste opozarjal že na začetku mandata. Po njegovih besedah je bil v zadnjem obdobju intenzivno vključen v postopke pridobivanja zemljišč in pogovore z lastniki.
Na dan soočenja naj bi bile po njegovih informacijah za overitev pogodb o odkupu zemljišč potrebne le še tri pogodbe.
Izrazil je upanje, da bi se projekt lahko začel prihodnje leto oziroma da bi bila vsaj delna izvedba mogoča leta 2028.
Kamenšek je med prednostnimi cestnimi projekti navedel rekonstrukcijo odseka od Zenkovcev proti Beznovcem, obnovo ceste skozi Predanovce ter odseka Moščanci–Kuštanovci.
Izpostavil je tudi cesto od Vaneče proti Dolini, kjer je obnova povezana s sanacijo plazovitega območja. Občina po njegovih besedah čaka potrditev projekta sanacije plazu v vrednosti približno 1,6 milijona evrov.
Novi vrtec stal 3,8 milijona evrov, kaj pa prihodnost šol?
Kamenšek je med najpomembnejšimi dosežki mandata izpostavil novi vrtec v Puconcih, ki je v uporabi od maja 2025.
Končna vrednost investicije je po njegovih besedah znašala približno 3,8 milijona evrov.
Občina je iz državnega proračuna pridobila 1,17 milijona evrov, iz Eko sklada pa še dobrih 365.000 evrov. Preostanek je zagotovila iz občinskega proračuna, tudi s pomočjo zadolževanja.
Del dodatnih stroškov so predstavljala otroška igrala in prilagoditve obstoječega šolskega objekta.
Ritlop je poudaril, da imajo otroci v puconskih šolah in vrtcih dobre pogoje, vendar občino pesti upadanje števila prebivalcev.
Kot eno od rešitev vidi zagotavljanje stavbnih zemljišč in pomoč mladim družinam.
Med možnostmi je navedel tudi znižanje komunalnega prispevka za mlade, ki bi želeli v občini zgraditi svoj dom.
Cerop po požaru: Občina založila 136.000 evrov, povrnjenega še nič
Ena od odmevnejših tem soočenja je bila prihodnost Centra za ravnanje z odpadki Puconci oziroma Ceropa. Kandidata sta najprej spregovorila o prenosu zbiranja odpadkov s podjetja Saubermacher Komunala na Cerop.
Kamenšek je odločitev ocenil kot pravilno, saj naj bi se strošek odvoza odpadkov za gospodinjstva prepolovil. Po njegovih navedbah gospodinjstva za 120-litrski zabojnik zdaj v povprečju plačujejo med devet in deset evrov.
Glede sodnega spora z nekdanjim izvajalcem je pojasnil, da gre za zahtevek v višini približno 37.000 evrov.
Občina ga zavrača, ker po njegovem mnenju ni pravne podlage za plačilo. Če bo sodišče odločilo drugače, bo občina obveznost poravnala.
Ritlop je povedal, da je spremembo izvajalca podprl tudi sam in da je bila odločitev na občinskem svetu soglasna.
Še več pozornosti pa je bilo namenjene požaru marca 2025. Občina Puconci je za stroške gasilske intervencije založila približno 136.000 evrov.
Kamenšek je razkril, da občina doslej ni prejela še nobenega povračila.
»Osnutek tega sporazuma je pripravljen in takoj po volitvah bo potem tudi obravnavan. Zneska še nobenega nismo prejeli,« je pojasnil.
Sporazum naj bi določil delitev stroškov med občinami soustanoviteljicami in pravila financiranja morebitnih prihodnjih intervencij.
Ritlop je opozoril, da se nekatere občine do Ceropa po njegovem mnenju vedejo, kot da gre zgolj za odgovornost občine Puconci.
»Res je, vse smeti, od 27 občin grejo v našo občino,« je poudaril.
Prepričan je, da morajo občine soustanoviteljice prevzeti svoj delež odgovornosti in stroškov.
Smrad, požarna varnost in sežigalnica
Kandidata sta spregovorila tudi o pomislekih prebivalcev okoliških naselij glede smradu, kopičenja odpadkov in požarne varnosti.
Ritlop je opozoril, da se predvsem prebivalci Puconcev in Vaneče ob določenih vremenskih razmerah še vedno soočajo z neprijetnimi vonjavami.
Podpira dodatne naložbe v varnost in nadgradnjo centra, hkrati pa meni, da bi morala država najti dolgoročno rešitev za termično obdelavo odpadkov.
Ob tem je jasno nasprotoval morebitni gradnji sežigalnice v Puconcih.
»V naši Puconci sežigalnica absolutno ne,« je poudaril.
Kamenšek je pojasnil, da v center letno prispe približno 65.000 ton odpadkov, manj kot deset odstotkov pa jih konča na odlagalnem polju.
Kot pomemben varnostni ukrep je navedel omejitev skladiščenja gorljivega materiala RDF na 14-dnevno zalogo.
Po njegovih besedah tovrstnih zalog trenutno ni. Na območju, kjer je izbruhnil požar, naj bi že gradili tri pokrite prostore s požarnimi potmi.
Pri njihovem načrtovanju sodelujejo tudi lokalna gasilska društva.
Dodatna hala naj bi pripomogla tudi k zmanjšanju smradu, saj bi lahko določene postopke obdelave bioloških odpadkov izvajali v zaprtih prostorih.
Podjetniški inkubator za devet podjetnikov
Kandidata sta govorila tudi o razvoju gospodarstva. Kamenšek je izpostavil gradnjo mrežnega podjetniškega inkubatorja Povezovalnik.
Po njegovih besedah je vrednost projekta ocenjena na približno 1,5 milijona evrov, objekt pa bo omogočal vključitev največ devetih podjetnikov.
Na voljo bodo skupni prostori, predavalnice, oprema in mentorstvo. Cilj je, da bi mlada podjetja po začetnem triletnem obdobju lahko samostojno nadaljevala svojo poslovno pot.
Ritlop je projekt podprl in poudaril, da je imel razvoj podjetniškega inkubatorja v svojem programu že leta 2022.
Glede 20.000 evrov, namenjenih neposrednim podjetniškim spodbudam, je dejal, da sredstva doslej niti niso bila v celoti izkoriščena.
Zato je lokalne podjetnike pozval, naj se v večjem številu prijavljajo na občinske razpise.
Prostorski načrt se pripravlja že od leta 2007
Med osrednjimi razvojnimi vprašanji je bil občinski prostorski načrt, ki ga Puconci pripravljajo že skoraj dve desetletji. Občina ga še vedno nima sprejetega, kar vpliva na možnosti načrtovanja novih stanovanjskih in gospodarskih območij.
Kamenšek je priznal, da ga dolgotrajnost postopkov jezi. Od leta 2007 je bilo po njegovih navedbah podanih 560 pobud, po preverjanju pa jih je ostalo nekaj več kot 300.
Trenutno se pripravljajo tri strokovne podlage: hidrološko-hidravlična študija, študija plazovitosti in erozije ter študija hrupa.
Samo letos naj bi občino stale približno 200.000 evrov. Kamenšek pričakuje, da bodo strokovne podlage zaključene do konca leta, v začetku prihodnjega leta pa bi začeli pripravo okoljskega poročila.
Javna razgrnitev bi lahko sledila v prvi polovici leta 2027.
Ritlop je opozoril, da zaradi dolgotrajnih postopkov mladi in podjetniki izgubljajo priložnosti.
»Če oni čakajo, predvsem najdejo potem neko drugo mesto, v neki drugi občini. In to je spet težava z demografijo. Spet nam mladi odhajajo,« je dejal.
Prepričan je, da občina nujno potrebuje tudi novo poslovno cono, še posebej zaradi priložnosti, ki jih prinaša gradnja vzhodne soboške obvoznice.
Kamenšek je odgovoril, da je širitev industrijske cone že del priprave prostorskega načrta.
Kaj bi kandidata najprej naredila po volitvah?
V zaključnem delu soočenja sta kandidata predstavila svoje prednostne naloge. Ritlop je izpostavil nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja in druge manjkajoče infrastrukture.
Pomemben se mu zdi tudi projekt Hiše prekmurske besede v Strukovcih, ki bi lahko prispeval k razvoju turizma.
Med njegovimi predlogi je tudi spodbujanje postavitve sončnih elektrarn, predvsem v goričkem delu občine, kjer imajo po njegovih besedah nekatera gospodinjstva visoke stroške električne energije.
Kamenšek je kot prvo investicijo navedel obnovo stare puconske šole. Sledili naj bi nadaljevanje kanalizacijskega omrežja na Vaneči, obnova vodovoda v Beznovcih, rekonstrukcije lokalnih cest in vlaganja v športno infrastrukturo.
Oba kandidata sta podprla nadaljevanje participativnega proračuna, za katerega je trenutno namenjenih 50.000 evrov.
Kamenšek razmišlja o njegovi razdelitvi po posameznih področjih, Ritlop pa si želi predvsem več možnosti za manjše vasi, ki so pri glasovanju pogosto manj uspešne.
Ob koncu sta predstavila tudi svojo vizijo občine leta 2030.
Ritlop si želi občine, ki bo izkoristila svoje razvojne možnosti, ustvarjala nova delovna mesta in mladim ponudila več priložnosti.
Kamenšek pa je poudaril kakovost življenja, dostopne storitve in razvojno naravnanost.
