Matjaž Javšnik o življenju, ki ga je skoraj izgubil, in načrtih za Prekmurje: »To je odprt filmski studio«

Matjaž Javšnik je eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev in komikov, a njegovo ustvarjanje že dolgo presega gledališke odre in televizijske zaslone.

Kot igralec, scenarist, režiser, producent in organizator filmskih festivalov se nenehno loteva novih izzivov, pri tem pa poudarja, da mu uspeh in slava nikoli nista predstavljala glavnega življenjskega cilja.

V tokratni oddaji Med nama na televiziji IDEA je spregovoril o začetkih svoje kariere, odnosu do gledališča, družinskem življenju, osebni svobodi in težkih trenutkih, ki so zaznamovali njegovo življenje.

Poseben del pogovora je namenil tudi Prekmurju, v katerem vidi izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj filmske industrije.

Želel je postati logar, po naključju pa pristal v gledališču

Javšnikova pot v svet igralstva se je začela precej drugače kot pri številnih njegovih kolegih. Kot je pojasnil, si v mladosti sploh ni predstavljal, da bo nekoč postal igralec. Njegova želja je bila povezana predvsem z naravo.

»Jaz sem si v življenju želel čisto druge stvari, želel sem si postati logar,« je povedal.

V gledališče je prišel po naključju, ko so ga prijateljice povabile na gledališki krožek v Rušah. S prijatelji so se sprva nameravali ustaviti le za kratek čas, vendar je tam nazadnje ostal.

Njegov talent so hitro prepoznali, sledila je gledališka in lutkovna šola v Ljubljani, za katero je dobil tudi občinsko štipendijo. Čeprav se je v Ljubljano sprva odpravil predvsem z mislijo na zabavo in obiskovanje punk kluba, se je že po nekaj dneh zaljubil v gledališče.

Pozneje se je izobraževal tudi v tujini, med drugim na Danskem in na praški filmski akademiji FAMU, kjer se je posvetil scenaristiki.

Študij v Pragi je želel zaključiti pred rojstvom hčerke, zato so mu program prilagodili.

»Bil sem pa potem od sedmih zjutraj do desetih zvečer vsak dan tam, v predavalnicah. Ampak smo zvozili,« se spominja.

»Pri nas je glavni šaljivec v hiši žena«

Čeprav ga javnost pozna predvsem kot komika, Javšnik priznava, da je v zasebnem življenju precej drugačen. Ljudje pogosto pričakujejo, da bo tudi zunaj odra neprestano pripovedoval šale in zabaval okolico.

A pravi, da temu ni tako. »Pri nas je glavni šaljivec v hiši žena. Jaz sem dosti resen,« je razkril.

Pojasnil je, da je zaradi ustvarjalnega procesa in številnih nastopov pogosto utrujen od nenehnega zabavanja drugih.

»Ko prideš domov, si malo utrujen od tega, malo bi si rad odpočil, in nisi pripravljen za vsako ceno izigravati klovna 24 ur na dan.«

Kljub temu ostaja humor pomemben del njegovega življenja. Še posebej ceni spontane trenutke smeha, ki po njegovem mnenju nastanejo iz iskrenosti.

Gledalcem želi ponuditi več kot samo smeh

Javšnik je v pogovoru poudaril, da mu je še vedno najbližje gledališče, predvsem nastopanje, pri katerem je na odru sam.

Takrat nima kostumov, scenografije ali drugih pripomočkov, na katere bi se lahko oprl. Pomembna je zgolj povezava z občinstvom.

Svoj ustvarjalni pristop opisuje z izrazom »bombon in klofuta«.

»To pomeni: najprej smeh, potem pa pok, pa naslednja sekunda jok, solze.«

Njegov cilj je, da gledalci po predstavi domov ne odnesejo samo dobre volje, temveč tudi kakšno vprašanje ali spoznanje.

»Želim si, da ljudje, ko pridejo iz dvorane, da ni to samo 'hi hi hi', 'ha ha ha', ampak da odnesejo nekaj še s sabo domov.«

Ob tem priznava, da imajo tudi lahkotnejše komedije svoje mesto, saj ljudje v zahtevnih časih potrebujejo sprostitev.

Po srčnem infarktu še odpoved jeter in ledvic

Eden najbolj osebnih delov pogovora je bil namenjen hudi zdravstveni preizkušnji, ki jo je Javšnik prestal v preteklosti.

Razkril je, da je doživel srčni infarkt, po operaciji pa so sledili še dodatni zapleti.

»Najprej srčni infarkt, potem po operaciji, pa so mi odpovedali še jetra in ledvica zaradi reakcije na tekočino za slikanje žil.«

Po njegovih besedah je približno 14 dni preživel v izjemno kritičnem stanju. Ko je bil zunaj smrtne nevarnosti, si je želel predvsem eno - vrniti se domov k družini.

Prepričan je, da občutek varnosti, zaupanja in ljubezni pomembno prispeva k psihičnemu počutju človeka, ki se sooča s težko boleznijo.

»Ker ljubezen celi vse rane,« je povedal.

Največji luksuz je, da si lahko sam razporeja čas

Javšnik pravi, da ga slava in prepoznavnost nikoli nista posebej zanimali. Veliko pomembnejša se mu zdi svoboda pri ustvarjanju in odločanju o lastnem življenju.

Kot samostojen ustvarjalec lahko izbira projekte, ki jih želi sprejeti, in zavrne tiste, s katerimi se ne strinja. Razkril je, da je zaradi zavrnitev določenih ponudb v preteklosti doživel tudi grožnje, da ne bo več dobival dela.

Največjo prednost svojega poklica vidi v tem, da lahko sam odloča, kdaj bo delal in kdaj bo čas namenil družini.

»Da sem lahko oče takrat, ko si jaz to želim, ne ko mi delodajalec dovoli, da sem.«

Prav osebna svoboda je po njegovih besedah ena najpomembnejših vrednot, ki jih želi prenesti tudi na svoja otroka.

Prekmurje vidi kot velik filmski studio na prostem

Pomemben del pogovora je bil namenjen filmskim festivalom in možnosti, da bi Prekmurje postalo privlačnejše za domače in tuje filmske ustvarjalce.

Javšnik meni, da ima regija izjemen potencial, predvsem zaradi raznolikosti pokrajine.

»Jaz prepoznavam Prekmurje kot neko idealno filmsko kuliso, ki je sama po sebi ustvarjena za snemanje filmov. Mislim, toliko različnih podob, ki jih imate tukaj na tako malem prostoru. To je odprt filmski studio.«

S filmskimi festivali želi tuje ustvarjalce prepričati, da bi se v regijo vračali tudi zaradi snemanja. Po njegovih besedah se že kažejo prvi konkretni rezultati.

»Dva sta se že napovedala, da prideta nazaj. Z enim velikim producentom imamo sestanke glede enega projekta, ki bi ga eventualno lahko prišel snemat v Prekmurje.«

Ob tem opozarja, da bo za uresničitev takšnih projektov pomembna tudi podpora države in Slovenskega filmskega centra. Po njegovi oceni Slovenija na področju spodbud za tuje filmske produkcije zaostaja za nekaterimi sosednjimi državami.

Kljub temu upa, da bi lahko v prihodnje v Prekmurje pripeljali večjo tujo produkcijo.

»Prekmurje je magična krajina,« je poudaril in dodal, da bi mu bilo žal, če njegovega potenciala ne bi prepoznali tudi drugi.

Kritičen do zaprtosti slovenske kulturne scene

Javšnik je spregovoril tudi o slovenskem kulturnem prostoru, ki ga ocenjuje kot precej zaprtega. Po njegovem mnenju se na posameznih področjih ustvarjajo krogi ljudi, v katere novi ustvarjalci težko prodrejo.

»Imaš več vrtičkov po posameznih regijah, ki so pa hermetično zaprti zgolj za en in isti krog ljudi.«

Prepričan je, da bi morala biti kultura bolj odprta in vključujoča. Sam se, kot pravi, nikoli ni posebej trudil postati del določenega kulturnega kroga, ampak je predvsem sledil lastnim ustvarjalnim interesom.

Danes ga zanimajo gledališče, film, produkcija, pisanje in številni drugi projekti, med katerimi nenehno prehaja.

O njegovem življenju nastaja tudi dokumentarni film, v katerem bodo po njegovih besedah predstavljeni različni obrazi Matjaža Javšnika.

»Če bi bilo boljše, bi bilo kičasto«

Proti koncu pogovora je razkril tudi nekaj bolj sproščenih podrobnosti iz družinskega življenja. Priznal je, da mu kuhanje ne gre najbolje od rok in da pri vzgoji otrok včasih težko zaigra strogega očeta.

Spomnil se je pogovora s 15-letnim sinom, ki mu je očital, da je nenehno proti.

Sin mu je odgovoril: »Pa normalno, saj to je moja dolžnost, da sem proti. Jaz sem najstnik.«

Javšnik priznava, da ga je odgovor povsem razorožil. Kljub številnim življenjskim preizkušnjam svojega življenja ne bi bistveno spreminjal.

Prepričan je, da so ga prav naključja in nepričakovane odločitve pripeljale do tega, kar je danes.

»Ker jaz nisem gojil nobenih velikih pričakovanj, nisem imel nobenih tovrstnih želja v tej smeri. Ampak kar nekako me je odneslo in sem kar zaplaval in plavam še danes.«

Pogovor je sklenil v svojem značilnem humorističnem slogu.

»Če bi bilo boljše, bi bilo kičasto, če bi bilo slabše, bi pa bilo fajn, če bi se to sosedu zgodilo.«

O oddaji Med nama …

Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, s ponovitvami ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00. Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyu.

Sogovornike v oddaji gostijo Miša Zečević, Samanta Gomboc, Benjamin Langner in Uroš Maučec.