Vas ob vikendu zaboli zob? V Pomurju imate le štiri ure časa ...
Če vas ob sobotah, nedeljah ali praznikih v Pomurju začne močno boleti zob, je čas za obisk dežurnega zobozdravnika precej omejen.
Murska Sobota je sicer eno od devetih mest v Sloveniji, kjer je ob dela prostih dnevih organizirana dežurna zobozdravstvena služba, vendar ta deluje le v dopoldanskem času.
Na problematiko sta avgusta opozorila poslanca Meira Hot in Damijan Bezjak Zrim, ki sta ministra za zdravje Tadeja Ostrca vprašala tudi, ali država razmišlja o vzpostavitvi neprekinjene dežurne zobozdravstvene službe na regionalni ravni.
Ministrstvo je zdaj odgovorilo. Priznava, da je dostopnost do zobozdravnika po zaključku dežurstva lahko omejena, celovite analize, ki bi pokazala, kako dostopna je storitev prebivalcem različnih delov Slovenije, pa država doslej ni izdelala.
V Murski Soboti dežurstvo le do 12. ure
Dežurna zobozdravstvena služba ob sobotah, nedeljah in praznikih trenutno deluje na devetih lokacijah po Sloveniji.
V Ljubljani, Celju, Kranju in Mariboru je zagotovljena med 8. in 13. uro, v Kopru, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu pa med 8. in 12. uro.
To pomeni, da imajo prebivalci Pomurja ob dela prostih dnevih za obisk organizirane dežurne zobozdravstvene službe na voljo štiri dopoldanske ure.
Ministrstvo ob tem priznava, da se težava pojavi predvsem pozneje.
»Dostopnost po zaključku dežurstva, zlasti v popoldanskem, večernem in nočnem času, pa tudi dostopnost za prebivalce, ki živijo bolj oddaljeno od navedenih lokacij, je lahko omejena,« so zapisali.
Ne vedo, koliko časa prebivalci potrebujejo do dežurnega zobozdravnika
Eno ključnih vprašanj poslancev se je nanašalo prav na geografsko dostopnost.
Zanimalo ju je, ali je ministrstvo preverilo, koliko časa oziroma kilometrov potrebujejo prebivalci posameznih območij Slovenije do najbližje dežurne zobozdravstvene ambulante.
Odgovor ministrstva razkriva, da takšne celovite analize ni.
Ministrstvo doslej ni izvedlo nacionalne analize, ki bi za vse prebivalce prikazala potovalni čas oziroma razdaljo do najbližje dežurne ambulante.
Prav tako trenutno nima vpogleda v analize potovalnih časov, obremenitev posameznih ambulant in potreb pacientov, ki niso bile uresničene.
Zato, kot so zapisali, ne morejo z zadostno zanesljivostjo zaključiti, da sedanja ureditev zagotavlja primerljivo časovno in geografsko dostopnost vsem prebivalcem Slovenije.
Je nekaj ur dežurstva dovolj?
Ministrstvo ocenjuje, da obstoječi sistem zagotavlja osnovno raven organizirane nujne zobozdravstvene pomoči ob dela prostih dnevih.
Toda ob tem ne more dokončno oceniti, da nekajurno dopoldansko dežurstvo na devetih lokacijah zagotavlja ustrezno in primerljivo dostopnost vsem prebivalcem.
Pri presoji bi bilo po njihovih navedbah treba upoštevati število pacientov, potovalne čase, vrste obravnavanih stanj, kadrovske zmogljivosti in možnosti pomoči zunaj časa dežurstva.
Obenem opozarjajo, da samo podaljšanje delovnega časa ali povečanje števila lokacij brez predhodne analize potreb ne bi nujno pomenilo najučinkovitejše rešitve.
Skoraj 4000 obiskov nočne ambulante v enem letu
Poslanca sta v vprašanju opozorila tudi na primer Ljubljane, kjer je nekoč delovala nočna zobozdravstvena ambulanta. Ministrstvo je pojasnilo, da je ambulanta delovala med 21. in 4. uro.
Samo leta 2019 so tam opravili 3972 obiskov, od tega 3364 obiskov odraslih in 608 obiskov otrok. To je pomenilo približno deset pacientov na noč.
Ministrstvo ocenjuje, da podatek kaže na obstoj povpraševanja po nočni zobozdravstveni pomoči, vendar brez dodatnih podatkov ni mogoče ugotoviti, koliko teh primerov je bilo dejansko nujnih in koliko bi jih lahko počakalo do naslednjega delovnega dne.
Po ukinitvi ambulante prav tako ni bila izvedena celovita analiza, ki bi pokazala, kam so se pozneje obračali pacienti.
Neprekinjene regionalne službe za zdaj še ne napovedujejo
Eno najpomembnejših vprašanj je bilo, ali bi lahko država vzpostavila regionalno mrežo, v kateri bi bila zobozdravstvena pomoč dostopna tudi ponoči.
Ministrstvo konkretne uvedbe takšne službe za zdaj ne napoveduje.
Celovita finančna in kadrovska ocena vzpostavitve regionalne oziroma neprekinjene dežurne zobozdravstvene službe namreč še ni bila pripravljena.
Povečanje obsega dežurstva bi zahtevalo dodatne zdravnike dentalne medicine in drug kader. Na ministrstvu zato ocenjujejo, da bi bila zaveza k razširitvi sedanjega sistema pred pridobitvijo potrebnih podatkov preuranjena.
Vprašanje dostopnosti bodo po napovedih obravnavali skupaj z vprašanji financiranja, kadrovskih zmogljivosti in organizacije mreže na primarni ravni.
Osnovno zobozdravstvo sicer sodi v primarno zdravstveno dejavnost, mrežo javne zdravstvene službe na tej ravni pa po pojasnilih ministrstva določa in zagotavlja občina oziroma mesto. Država lahko sodeluje pri zagotavljanju mreže na demografsko ogroženih območjih.
