Ministrstvo pripravlja izhodišča za spremembe zakona, zbornica pa zagovarja ohranitev obstoječe lekarniške mreže.
V treh pomurskih občinah je prihodnost lekarniških podružnic negotova. Kot smo poročali, bi lahko po izteku obstoječih koncesij brez lekarniških storitev ostali prebivalci Apač, Rogašovcev in Razkrižja.
Največja ovira so strogi demografski in geografski pogoji, ki jih določa Zakon o lekarniški dejavnosti. Posebno težavo predstavlja zahteva, da se lahko pri skupnem podeljevanju koncesije povežejo le sosednje občine. Rogašovci se zato ne morejo povezati z Gornjo Radgono, čeprav bi bila ta po oceni občine njihov naravni partner.
Poročali smo tudi, da je državni svet podprl pobudo državne svetnice Jasmine Opec Vöröš za spremembo zakona. Po predlogu bi se lahko pri skupnem podeljevanju koncesije povezale tudi občine, ki nimajo skupne meje, če bi bilo to utemeljeno s potrebami prebivalstva in dejansko dostopnostjo lekarniških storitev.
Na naša vprašanja o prihodnosti lekarniških podružnic se je zdaj odzvalo ministrstvo za zdravje. Tam pripravljajo izhodišča za spremembo zakonodaje, vendar konkretnega predloga in časovnice še nimajo.
Po objavi članka se je na pobudo za spremembo zakona odzvala tudi Lekarniška zbornica Slovenije. V zbornici ocenjujejo, da bi bilo mogoče obstoječe lekarniške enote ohraniti že z možnostmi, ki jih ponuja veljavna ureditev, zato sprememba zakona po njihovem mnenju ni nujno potrebna.
Ministrstvo nima podatka, koliko lekarn je ogroženih
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da razumejo opozorila glede dostopnosti lekarniške dejavnosti na manj poseljenih območjih.
Kljub temu nimajo podatka, koliko lekarn oziroma lekarniških podružnic po izteku obstoječih koncesij ne bi več izpolnjevalo pogojev za nadaljnje delovanje. Zagotavljanje lekarniške mreže je namreč po njihovih navedbah naloga občin.
»Prenehanje koncesije sicer ne pomeni prenehanja izvajanja lekarniške dejavnosti, saj se ta lahko nadaljuje na primer prek javnega lekarniškega zavoda ali skupne podelitve koncesije s sosednjo občino,« so pojasnili.
Občine morajo zato pravočasno poskrbeti za nadaljevanje javne službe, bodisi prek javnega lekarniškega zavoda bodisi z novo koncesijo.
Če postopka do izteka obstoječe koncesije ni mogoče končati, lahko občina izvajanje lekarniške dejavnosti prenese na začasnega prevzemnika, vendar največ za dve leti.
Spremembe zakonodaje so vendarle na mizi
Ministrstvo trenutno preučuje pravne in sistemske vidike veljavne ureditve ter pripravlja izhodišča za spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti.
Spremembe bodo sprva povezane predvsem z evropsko sodbo in naročanjem zdravil javnih lekarniških zavodov, vendar naj bi zajele tudi boljšo dostopnost do lekarn, zlasti v manjših občinah.
»Pri pripravi predlogov sprememb bo ministrstvo upoštevalo problematike in izzive, ki jih je treba nasloviti,« so zagotovili.
Konkreten predlog sprememb in časovnica njihovega sprejetja še nista znana.
Za Apače rešitev iščejo s povezovanjem občin
Na ministrstvu že obravnavajo vlogo za soglasje k skupnemu koncesijskemu aktu občin Apače, Cerkvenjak, Gornja Radgona, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Takšno povezovanje veljavni zakon dovoljuje, če gre za sosednje občine.
Lekarniška podružnica v Apačah zagotavlja storitve za več kot 3500 prebivalcev, obstoječa koncesijska pogodba pa poteče konec leta 2026. Občina je ob novi zdravstveni postaji namensko uredila tudi prostore za lekarno.
Drugače je v Rogašovcih, kjer prav pogoj sosednosti predstavlja eno glavnih ovir. Občina se namreč ne more povezati z Gornjo Radgono, čeprav bi bila ta po njeni oceni naravni partner pri skupni podelitvi koncesije.
Ministrstvo je na vprašanje, kako namerava rešiti ta zaplet, odgovorilo le, da problematiko preučuje.
Zbornica meni, da sprememba zakona ni potrebna
V Lekarniški zbornici Slovenije razumejo zaskrbljenost prebivalcev in občin, vendar menijo, da bi bilo mogoče rešitve poiskati že v okviru veljavne zakonodaje.
»Pred poseganjem v zakon se zato zavzemamo za proučitev in uporabo možnosti, ki jih ponuja veljavna ureditev,« so zapisali.
Ob tem so opozorili, da na sejo državnega sveta, na kateri je bila obravnavana pobuda Jasmine Opec Vöröš za spremembo zakona, niso bili povabljeni. Svojega stališča tako državnim svetnikom niso mogli predstaviti.
Sklicujejo se na ohranitev obstoječe mreže
Lekarniška zbornica Slovenije zagovarja razlago prehodne določbe zakona, po kateri bi se morala lekarniška mreža ohraniti najmanj v obsegu, v katerem je delovala ob uveljavitvi zakona.
Takšno stališče so sprejeli že leta 2021.
Po njihovem mnenju bi morali lekarnam in lekarniškim podružnicam, ki so dejavnost izvajale že ob uveljavitvi zakona, omogočiti nadaljnje delovanje, pri tem pa ustrezno urediti pogoje.
Kot drugo možnost izpostavljajo povezovanje sosednjih občin, kakršnega so se lotile Apače, Gornja Radgona, Cerkvenjak, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Vsako lekarno bi obravnavali posebej
V zbornici poudarjajo, da položaj vseh ogroženih lekarniških enot ni enak, zato bi bilo treba vsak primer obravnavati posebej.
Zavzemajo se za usklajevanje ministrstva, občin, zbornice in izvajalcev lekarniške dejavnosti, s katerim bi poiskali rešitve za posamezna okolja.
»Naš skupni cilj in odgovornost mora biti, da prebivalci tudi v prihodnje ohranijo dostop do zdravil in strokovne farmacevtske obravnave čim bližje svojemu domu,« so sklenili.
Odprto tako ostaja predvsem vprašanje Rogašovcev, kjer povezovanja z Gornjo Radgono sedanja zakonodaja zaradi manjkajoče skupne meje ne omogoča. Ministrstvo problem preučuje, vendar konkretne rešitve in roka za njeno uveljavitev še ni predstavilo.
