Najnovejši modeli kažejo še močnejši pojav, kot so ga strokovnjaki pričakovali poleti.
Na tisoče kilometrov od Slovenije, v tropskem delu Tihega oceana, se krepi pojav, ki lahko v prihodnjih mesecih pomembno vpliva na vremenske vzorce po svetu.
Gre za El Niño, naravni podnebni pojav, povezan z nenavadno toplimi vodami osrednjega in vzhodnega ekvatorialnega Tihega oceana.
Na dogajanje so v teh dneh opozorili tudi ustvarjalci oddaje Ugriznimo znanost na Televiziji Slovenija, kjer napovedujejo, da bi lahko letošnji El Niño po moči presegel vse primerljive dogodke po letu 1950.
Najnovejše napovedi mednarodnih meteoroloških ustanov kažejo, da so razmere res neobičajne.
El Niño je že vzpostavljen in se še krepi
Svetovna meteorološka organizacija je v začetku septembra sporočila, da je El Niño v tropskem Tihem oceanu že trdno vzpostavljen in da naj bi se v prihodnjih mesecih še dodatno okrepil.
Po njihovih napovedih obstaja skoraj 100-odstotna verjetnost, da bo vztrajal vse do februarja 2027.
Vrhunec naj bi dosegel proti koncu letošnjega leta, posledice njegovega vpliva na podnebni sistem pa bi se lahko nadaljevale tudi v letu 2027.
Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da lahko zelo močan El Niño občutno spremeni običajne vzorce padavin in temperatur po svetu ter poveča tveganje za suše, poplave in ekstremno vročino.
Več kot 90-odstotna možnost zelo močnega pojava
Zelo izrazite signale kažejo tudi podatki ameriškega Centra za podnebne napovedi.
Ta je 10. septembra objavil najnovejšo analizo, po kateri se El Niño še naprej krepi. Verjetnost, da bo jeseni in pozimi 2026 oziroma 2027 dosegel kategorijo zelo močnega El Niña, ocenjujejo na več kot 90 odstotkov.
V vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu so bila odstopanja temperature površine morja avgusta ponekod že višja od treh stopinj Celzija.
V območju Niño 3.4, ki je eno ključnih za spremljanje El Niña, je bilo odstopanje približno 1,8 stopinje Celzija, še izrazitejša pa so bila odstopanja bolj proti vzhodu.
Nenavadno toplo ni samo površje morja.
Ameriški meteorologi so pod površino ekvatorialnega Tihega oceana zaznali območja, kjer so bile temperature več kot deset stopinj Celzija nad običajnimi vrednostmi.
Prav velika količina tople vode pod površjem je eden od dejavnikov, zaradi katerih meteorologi pričakujejo nadaljnjo krepitev pojava.
Vrhunec pričakujejo novembra in decembra
Septembrska napoved Svetovne meteorološke organizacije kaže, da bi lahko povprečno temperaturno odstopanje v osrednjem delu tropskega Tihega oceana med septembrom in novembrom doseglo približno 3,6 stopinje Celzija.
Modeli kažejo, da bi lahko El Niño dosegel vrhunec novembra oziroma decembra.
Za primerjavo - Svetovna meteorološka organizacija je še poleti pričakovala hitro krepitev pojava, toda takrat so modeli za obdobje od avgusta do oktobra kazali povprečno anomalijo okoli 2,9 stopinje Celzija.
Novejše napovedi so tako signal še dodatno okrepile.
Kaj sploh je El Niño?
El Niño je del večjega naravnega podnebnega nihanja, ki ga strokovnjaki imenujejo El Niño - južna oscilacija. V običajnih razmerah pasatni vetrovi potiskajo toplo površinsko vodo čez Tihi ocean proti zahodu, proti Aziji in Avstraliji.
Ob pojavu El Niña ti vetrovi oslabijo oziroma se spremenijo, toplejša voda pa se začne širiti nazaj proti osrednjemu in vzhodnemu delu Tihega oceana.
Ker je Tihi ocean največji ocean na svetu, tako velika sprememba temperature vode vpliva tudi na ozračje.
Spremenijo se območja nastajanja padavin, smeri zračnih tokov in atmosferska cirkulacija, posledice pa se zato lahko pokažejo tudi daleč od samega Tihega oceana.
El Niño se praviloma pojavlja vsakih nekaj let in ni neposredna posledica podnebnih sprememb. Gre za naravno nihanje podnebnega sistema.
Lahko pa se njegov vpliv prekriva z dolgoročnim globalnim segrevanjem.
Nekje več padavin, drugje suša
El Niño ne pomeni, da bo vreme po vsem svetu enako. Prav nasprotno. Njegov vpliv se od območja do območja močno razlikuje.
Svetovna meteorološka organizacija za letošnjo jesen pričakuje izrazit vzorec, značilen za močan El Niño. Na nekaterih območjih sveta naj bi se verjetnost obilnejših padavin povečala, drugod pa se povečuje možnost sušnih razmer.
Poleg tega meteorologi pričakujejo nadpovprečne temperature na skoraj vseh kopenskih območjih sveta v obdobju od septembra do novembra. Na končne vremenske razmere pa ne vpliva samo El Niño.
Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se trenutno razvija tudi pozitivna faza dipola Indijskega oceana, nadpovprečno tople pa ostajajo tudi vode tropskega Atlantika.
Vsi ti pojavi lahko značilne učinke El Niña na posameznih območjih okrepijo, oslabijo ali spremenijo.
Kaj to pomeni za Evropo in Slovenijo?
Pri Evropi je napovedovanje posledic El Niña precej zahtevnejše. Povezava med El Niñom in evropskim vremenom namreč ni tako neposredna kot denimo na območjih ob Tihem oceanu.
Zato iz njegove moči ni mogoče sklepati, da Slovenijo zagotovo čaka določena vrsta zime.
Prve sezonske napovedi evropske službe Copernicus sicer kažejo, da je trenutno za zimo 2026 oziroma 2027 na skoraj vsem evropskem kopnem povečana verjetnost nadpovprečno visokih temperatur.
V večjem delu Evrope modeli nakazujejo tudi bolj mokro zimo od dolgoletnega povprečja, pri čemer Copernicus poudarja, da negotovost napovedi z daljšim časovnim obdobjem narašča.
Copernicus obenem ugotavlja, da različni modeli soglašajo glede nadaljnjega razvoja močnega El Niña do konca leta, nekoliko manj pa glede tega, kako izrazit bo njegov končni vrhunec.
Za vreme v Sloveniji bodo poleg dogajanja v Tihem oceanu pomembni še številni drugi dejavniki, med drugim razmere nad Atlantikom, položaj zračnih tokov nad Evropo in temperature Sredozemskega morja.
Posledice se lahko vlečejo še v leto 2027
Čeprav naj bi El Niño vrhunec dosegel proti koncu letošnjega leta, to ne pomeni, da bo njegov vpliv takrat tudi nenadoma izginil.
Po napovedih Svetovne meteorološke organizacije bodo učinki zelo močnega El Niña na globalne vremenske in podnebne vzorce lahko prisotni še globoko v leto 2027.
Ameriški Center za podnebne napovedi trenutno ocenjuje, da bo El Niño praktično zagotovo vztrajal skozi celotno zimo.
Za obdobje od februarja do aprila 2027 mu še vedno pripisujejo 97-odstotno verjetnost, šele spomladi pa se začne možnost njegovega slabljenja občutneje povečevati.
Kako močan bo letošnji pojav na koncu in kam se bo uvrstil med največje El Niñe v zgodovini meritev, bo tako jasno šele v prihodnjih mesecih.
