Murska Sobota je leta 2022 zabeležila 39 dni preseganja dnevne mejne vrednosti delcev PM10, leta 2023 pa 33. Število vročih dni se je v zadnjih desetletjih močno povečalo.
Kakovost zraka, stanje vodnih virov in vse pogostejši vročinski valovi postajajo pomembna vprašanja za prihodnost Murske Sobote.
Mesto se pozimi spoprijema z onesnaženostjo zraka, poleti pa z vedno daljšimi obdobji visokih temperatur.
Ob tem se odpirajo tudi vprašanja o prisotnosti ostankov pesticidov v vodnih virih in ukrepih za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo.
Prav zdravje občanov in kakovost življenjskega okolja sta bili pomembni temi finalnega soočenja kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota, ki smo ga pripravili na televizije IDEA v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com.
Sodelovali so aktualni župan Damjan Anželj (Socialni demokrati) ter protikandidati Anton Štihec (Nova Slovenija), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), Jožek Špilak (Demokrati) in Andrej Mešič (Slovenska demokratska stranka).
Murska Sobota z največ preseganji prašnih delcev
Merilno mesto Agencije Republike Slovenije za okolje na Cankarjevi ulici je leta 2022 zabeležilo 39 dni, ko je bila presežena dnevna mejna vrednost delcev PM10.
To je bilo več od takrat dovoljenih 35 preseganj v koledarskem letu.
Leta 2023 je bilo preseganj 33, kar je bilo največ med slovenskimi merilnimi mesti, vendar manj od dovoljenega letnega števila.
Onesnaženost zraka je posebej izrazita v hladnejšem delu leta, ko se zaradi ogrevanja poveča količina izpustov, neugodne vremenske razmere pa preprečujejo njihovo razprševanje.
Anželj: Problem so predvsem individualna kurišča
Aktualni župan Damjan Anželj je poudaril, da so pomemben vir onesnaževanja v zimskih mesecih individualna kurišča.
»Zrak je slab izključno v zimskih mesecih in je posledica kurilnih navad naših občanov, občank, tudi teh individualnih kurišč,« je povedal.
Po njegovih besedah občina že izvaja več ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. Med drugim so namestili dodatne senzorje za spremljanje onesnaženosti tudi v primestnih naseljih.
Poudaril je tudi pomen energetske prenove ogrevalnih sistemov in prehoda na čistejše načine ogrevanja.
»Mi opozarjamo z mobilnostjo, se pravi, tudi s temi kolesarskimi povezavami, ki jih gradimo, spodbujamo način brez avtomobila,« je pojasnil.
Občina je po njegovih besedah posodobila tudi plinski kotel v kotlovnici in nadaljuje ozelenjevanje javnih površin.
Poleti je vse več vročih dni
Poleg zimskega onesnaževanja zraka Mursko Soboto vse močneje zaznamujejo visoke poletne temperature.
V obdobju okoli sedemdesetih let nazaj je bilo na območju Murske Sobote povprečno približno pet vročih dni na leto.
V zadnjih desetih letih se je povprečje povzpelo na približno 30 vročih dni letno.
Leta 2026 so jih zabeležili kar 54. Takšne spremembe vplivajo na kakovost bivanja, posebej med starejšimi in drugimi prebivalci, ki so bolj občutljivi na visoke temperature.
Kerec bi v mestu uredil več zelenih površin in sence
Gorazd Kerec je opozoril, da so posamezni deli mesta poleti izrazito izpostavljeni soncu. Med najbolj problematičnimi je izpostavil Slovensko ulico.
»Mi imamo v našem programu navedene zelene površine, tudi znotraj mesta, žepni parki, konec koncev tudi parki za hišne ljubljenčke,« je povedal.
Prepričan je, da bi bilo treba po mestu urediti več manjših zelenih površin, ki bi ljudem omogočale umik pred vročino.
Posebej je izpostavil pomen dreves.
»Včasih so bila drevesa po Slovenski ulici. Vemo, da je to preteklost, ampak tista drevesa so zelo lepo hladila,« je dejal.
Kot primer prijetnejšega mestnega prostora je omenil tudi območje pri Zvezdi, kjer senco zagotavljajo velika drevesa.
Štihec opozoril na ostanke pesticidov v vodi
Najostrejša razprava se je razvila ob vprašanju kakovosti vode. Anton Štihec je opozoril na prisotnost ostankov herbicidov, predvsem metabolitov metolaklora, v vodnih virih.
Skliceval se je na dokumentacijo in meritve, iz katerih po njegovih navedbah izhajajo visoka odstopanja od določenih vrednosti na posameznih merilnih mestih.
»Kako je v naši občini? V naši občini ima Rakičan za 200 odstotkov povišano mejno vrednost tega herbicida,« je dejal.
Omenil je tudi bistveno višje odstopanje na drugem merilnem mestu.
Štihec je bil posebej kritičen do dovoljenja, s katerim naj bi pristojno ministrstvo omogočilo višje koncentracije določenega metabolita.
Po njegovem mnenju to ni ustrezna dolgoročna rešitev.
Anželj: Vrednosti niso nad dovoljenimi mejami
Aktualni župan je Štihčevi razlagi nasprotoval. Poudaril je, da pristojne institucije stanje spremljajo in da se izvajajo potrebni ukrepi.
»Smo seznanjeni s temi analizami in se sproti tudi delajo ukrepi, tudi ministrstvo je s tem seznanjeno,« je povedal.
Po njegovih besedah gre za ostanke pesticida, katerega uporaba je že prepovedana, vendar se snov še vedno nahaja v zemlji.
Pojasnil je tudi, da je s problematiko seznanjeno javno podjetje Vodovod sistema B.
Štihec: Občani niso dovolj seznanjeni
Štihec se z županovimi pojasnili ni strinjal. Opozoril je, da je treba po njegovem mnenju jasneje obveščati prebivalce in sprejeti dodatne ukrepe za odstranjevanje ostankov pesticidov.
»Vi ste seznanjeni, javnost pa ni seznanjena, občani pa ne vejo,« je dejal.
Zagovarja dodatne postopke čiščenja vode na vodnih zajetjih oziroma druge tehnične rešitve.
»Treba se je lotiti reševanja, ne se pa stran obračati,« je poudaril.
Kerec: Pomembno je spremljanje meritev in pravočasno obveščanje
Gorazd Kerec je opozoril na pomen rednega spremljanja kakovosti vode. Kot nekdanji zaposleni v komunalnem podjetju je poudaril, da je treba ob morebitnih odstopanjih uporabnike pravočasno obvestiti in ukrepati.
Po njegovem mnenju je treba upoštevati tudi značilnosti Pomurja, kjer intenzivna kmetijska dejavnost lahko vpliva na kakovost podzemne vode.
»Moramo se pa na žalost tudi zavedati, da smo na kmetijsko intenzivnih tleh in konec koncev ta škropiva in vse skupaj pronica v našo podtalnico,« je povedal.
