Ob otvoritvi letošnjega sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti v Gornji Radgoni so navzoči nekaj besed namenili iskanju izhoda iz finančne krize v omenjenem delu slovenskega gospodarstva.
Včeraj je vrata odprl prvi izmed letošnjih sejmov, ki se bodo odvijali na radgonskem sejmišču, sejem gradbeništva Megra v okiru Pomladnega sejma. Prav gradbeni sektor se je v zadnijh letih v največji meri soočil s finančno krizo in skupnim upadom prihodkov s 3,5 milijarde evrov v letu 2008 na lanskih "mizernih" millijardo in pol. Drastično se je zmanjšalo tudi število zaposlenih v omenjem sektorju in sicer iz 92 tisoč na trenutnih 52 tisoč. Navkljub slabemu stanju slovenskega gradbeništva pa so na sejmu izpostavljali možnosti ponovnega zagona slabo stoječega segmenta domačega gospodarstva.
Prvi mož zbonice gradbeništva Jože Renar je ob tej slovesnosti pojasnil, da se bo trend zmanjševanja zaposlenih v dotičnem segmentu nadaljeval tudi v prihodnje, predsednik Pomurske gospodarske zbornice Štefan Sobočan pa je izrazil nezadovoljstvo na področju izvajanja javnih naročil ter pozval k odpravi kreditnega krča, ki onemogoča nadaljno poslovanje pri številnih gradbenih družbah. Nekaj besed je o trenutnem gradbeništvu namenil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki je tudi odprl sejem v Gornji Radgoni. O slovenskemu gradbeništvu trdi, da je trdnejše od ciprskega, navzoči pa so poudarili pomembnost investicijskega cikla v višini 1,3 milijarde evrov državnih sredstev namenjenih za naložbe v energetiko, promet in energijsko sanacijo objektov. Med številnimi propadlimi večjimi gradbeniki v Sloveniji so govorci skupnega mnenja, da bi za uspešno črpanje razpisnih sredstev bilo potrebno združevanje in povezovanje zdravih jeder gradbeništva ter večje zaupanje bank.
Vir: Delo
