V veljavi zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih ukrepov.
Veljati je začel zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih ukrepov. Zakon med drugim predvideva povrnitev plačanih oziroma izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo.
Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo med 7. marcem 2020 do 30. majem 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov.
30 odstotkov glob je bilo že prostovoljno plačanih ali izterjanih, preostale pa so bile ob sprejetju zakona v postopku prisilne izterjave.
Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, ki je danes začel veljati, za povračilo glob predvideva največ 5,7 milijona evrov, za stroške izplačil (nadgradnjo informacijskih sistemov, stroškov vročanja in druge stroške) pa še približno 100.000 evrov.
Upravičenci ne bodo imeli dodatnih stroškov
Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan je osnovni namen zakona odprava krivic in povrnitev načela zaupanja v pravno državo.
Glede na velik obseg prekrškovnih postopkov pa je prav, da te krivice popravi država, namesto da vsak posamezni državljan sam uveljavlja svoje pravice v ustreznih postopkih, je poudarjala tekom sprejemanja zakona.
Tako se bodo postopki vodili po uradni dolžnosti, zato upravičenci ne bodo imeli dodatnih stroškov.
Državljani bodo torej prejeli informativne izračune, ki jim bodo lahko ugovarjali. Tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi in sodišči, se bodo ustavili. Podatki o teh prekrških pa bodo izbrisani iz prekrškovnih evidenc.
Zakon ne določa odmere odškodnin in ne določa povrnitve stroškov zastopanja s pravnimi sredstvi v prekrškovnem postopku, globe pa se ne bodo vračale za sekundarne prekrške in takšne z elementi nasilja.
Zakon je bil v Državnem zboru po vetu DS vnovič izglasovan ob podpori koalicijskih poslancev, v opoziciji pa so mu vseskozi nasprotovali, saj menijo, da je nepotreben in neustrezen in da ruši načela pravne države.
