Kaj so minimalne plače? »To so tako nizke plače, da nižje ne morejo biti!« In sedaj bi naj pot iz krize vodila skozi ukinitev minimalne plače, kar je zelo ujezilo Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Na javni tribuni Gospodarske zbornice Slovenije, ki je bila 6. avgusta v Ljubljani, je bilo slišati izjave o potrebi po ukinitvi minimalne plače, katera znaša 783,66 evrov in popolni prepustitvi regulacije plač trgu, kar je zelo razburilo Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Slednji pravijo, da kratkoročni stroškovni pogled ni pravi za reševanje krize, ampak je treba izbrati dolgoročni razvojni model, zato so idejo o ukinitvi minimalne plače naslovili kot hvalnico norosti.
Ukinitev minimalne plače odraža željo po izkoriščanju najranljivejših zaposlenih
Andreja Poje iz ZSSS pravi, da pozivi take vrste kažejo na nerazumevanje in nezmožnost posameznikov, da bi videli še koga drugega razen samega sebe. »Odražajo željo po izkoriščanju najranljivejših zaposlenih, izigravanju ostalih socialnih partnerjev in na nepoznavanje oziroma nerazumevanje pomena minimalne plače, njenih ciljev in razlogov zakaj je sploh bila uvedena.« Konec 19. stoletja so jo namreč najprej uvedli v Avstraliji in Novi Zelandiji, in sicer z namenom zagotovitve minimalne plače za delavce ter preprečitve najhujšega izkoriščanja in socialnih sporov, vključujoč stavke.
Minimalna plača zagotovilo za dostojno življenje
Temeljni namen minimalne plače, ki predstavlja plačilo za opravljeno delo in ne socialni korektiv, je zagotovitev pravice delavcev do določenega najnižjega zneska plače, ki zagotavlja dostojno življenje. Minimalna plača prav tako preprečuje, da bi delavci sprejemali delovna mesta s plačami, za katere se smatra, da so v družbi neprimerne oziroma prenizke in človeka nevredne. Za vlado je ključni namen minimalne plače njen prispevek k zmanjševanju revščine in za prerazporeditev dohodka v družbi. Pojetova dodaja, da je minimalna plača izredno pomembna tudi zaradi obstoja strukturnega neravnovesja moči med delom in kapitalom. »Dejstvo je, da bi bilo brez zakonsko določene minimalne plače veliko sektorjev gospodarstva izpostavljenih stalnim pritiskom po zniževanju plač pod dostojno raven.« Prav zaradi tega je temeljni cilj pravnega urejanja minimalne plače preprečitev prenizkih plač in s tem zagotovitev dostojnega življenja delavcev.
Ukinitev minimalne plače ni način za izhod iz krize
Na ZZZS pravijo, da na tak način in s takimi ukrepi zagotovo ne bomo izšli iz krize, nezadovoljstvo v družbi pa bi se le še povečalo. »Glede na to, da je življenje v Sloveniji vedno težje in da se revščina iz leta v leto povečuje, pa je že samo premišljevanje o tem, da se zaposlenim vzame še zadnji kanček dostojanstva skrajno neumestno in neprimerno.« Kriza bi se naj zaradi takega ukrepa še poglobila, saj že sedanja višina minimalne plače ne omogoča dostojnega življenja delavcev in delavk kaj šele dostojnega življenja družin prejemnikov minimalne plače. »Ukinitev minimalne plače bi vodila v izkoriščanje in s tem ne bi vodila v rešitev ampak v še večjo poglobitev krize, zaradi česar na kaj takega sindikati nikoli ne bomo pristali,« sindikati o tem, ali je to način za izhod iz krize.
Tudi Evropska komisija za minimalne plače
Mednarodna organizacija dela je konec lanskega leta pozvala svoje članice k sprejetju politike minimalne plače, kot načina za zniževanje revščine. Tudi Evropska komisija se zavzema za ustrezne ravni minimalne plače, ki lahko prepreči naraščanje revščine med zaposlenimi in je pomemben dejavnik za zagotavljanje dostojne kakovosti zaposlitve.
