Bo druga etapa gradnje pomurskega vodovoda sistema B padla v vodo? Ogroža jo nejasnost v zvezi s financiranjem v dogovoru za razvoj pomurske regije.
Julija lani podpisani dokument namreč ne opredeljuje natančnega vira za zagotovitev pet milijonov evrov; sofinancerski deleži niso jasni, v besedilu je zapisano le, da naj bi sredstva zagotovili »iz drugih virov«.
Pomurske občine se tako bojijo, da Ministrstvo za okolje in prostor ne bo izdalo odločbe o podpori, kar bi onemogočilo realizacijo vodovoda.
Neopredeljenih pet milijonov evrov
Druga etapa gradnje vodovoda v obdobju 2015-2020 za Pomurje predstavlja prioriteto, kajti kljub izgradnji prve etape je več tisoč gospodinjstev še vedno brez omrežja in tako tudi brez zdrave pitne vode. Prav tako je projekt pomemben zaradi obnove transportnih poti.
Skupna vrednost projekta znaša 33,3 milijona evrov, pri čemer naj bi 4,2 milijona izhajalo iz državnega proračuna, 23,3 milijona evrov iz evropske kohezijske politike, občine pa bi prispevale 1,3 milijona evrov. Nedoločena torej ostaja razlika omenjenih pet milijonov evrov, za katere ministrstvo pričakuje, da jih bodo občine našle same. Slednje medtem menijo, da bi jih - tako kot v prvi etapi - moralo zagotoviti ministrstvo iz enega od svojih virov.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, vlogi sistemov B in C pomurskega vodovoda obravnavajo kot celoti z vsemi potrebnimi dokumenti, tudi dokumenti iz prve etape gradnje omenjenih sistemov.
Ker sta vlogi še vedno v postopku presoje in dopolnjevanja pa naj ne bi mogli govoriti o statusu posameznih dokumentov in njihovih pravnih ter finančnih učinkih. Več informacij tako menda ne morejo podati, dokler z zaključenim pregledom posamezne popolne vloge ne presodijo dokumentov in njihovih učinkov v zadevi.
Sklicujejo se na prve pogodbe
Občine znotraj Pomurskega vodovoda sistema B so prepričane, da bi dotična sredstva moralo zagotoviti ministrstvo iz enega od svojih virov, saj je tako bilo tudi v prvi etapi, ko jih je prispevalo iz sklada za vode. Ob tem poudarjajo, da je omenjenih pet milijonov jasno zapisanih v prilogah oziroma specifikaciji dogovora.
Po besedah direktorja Daniela Kalamarja pa tudi pravna mnenja potrjujejo, da se je država od sklenitve prve pogodbe leta 2005 do zadnjih pogodb zavezala, da občine za primarne in sekundarne vode ne bodo plačale več kot 10 odstotkov.
"To je veljalo ves čas, tudi pri prvi etapi, in isto zavezo je država poslala v Bruselj, izrecno namreč piše, da to pravilo velja tako za prvo kot drugo etapo, pa tudi, da takšno financiranje velja do konca gradnje, ne glede na končano evropsko finančno perspektivo," za STA pojasnjuje Kalamar.
Vodo tedensko dostavljajo gasilci
Razočarani so tudi v Občini Rogašovci, koordinatorici novega projekta, katere župan Edvard Mihalič se nadeja, da bo ministrstvo vendarle našlo potrebna sredstva. Pravi namreč, da je velik del občine še vedno brez vode, zaradi česar jo morajo v posamezne kraje tedensko voziti gasilci.
Z izjemo nedoslednosti pri viru financiranja težav ni, vlogo bi tako lahko oddali še pred začetkom junija. Urejena so vsa gradbena dovoljenja in dokumentacija, k pristopu soglašajo vse občine.
Virov in višine sofinanciranja sicer niso spreminjali ne ob podpisovanju dopolnil k pogodbi niti ob delitvi sistema na tri podsisteme, piše STA. Enak zaplet se torej nakazuje tudi pomurskemu vodovodu sistema C.
*Naslovna fotografija je simbolična.
