Vsako leto na pobudo generalne skupščine Združenih narodov 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Dan je posvečen promociji in ozaveščanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda, kot enega najpomembnejših naravnih bogastev. Skupna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je Gozdovi in energija.
Za 2,4 milijarde ljudi les pomeni kuhan obrok, topel dom
Energija iz lesa predstavlja približno 40 odstotkov svetovne oskrbe z obnovljivo energijo.
Skoraj polovica svetovne proizvodnje lesa, ki znaša okoli 1,86 milijarde kubičnih metrov lesa, se uporablja kot energija za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom.
Približno četrtino lesa porabimo v energetske namene
V Sloveniji približno četrtino letne posekane količine lesa v gozdovih, ki je lani dosegla 6,1 milijona kubičnih metrov, porabimo v energetske namene. Les je ogljično nevtralen energijski vir, zato njegova energetska izraba ne prispeva k poslabšanju bilance toplogrednih plinov v ozračju in blaži posledice podnebnih sprememb, so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije.
Ima pa lahko kurjenje lesa, ob uporabi neustreznih kurilnih naprav, negativne posledice za kakovost zraka v okolju.
Predelava lesa prednost pred kurjenjem
Predelava lesa v izdelke mora imeti prednost pred njegovim kurjenjem, saj je les, kot čudovit naravni material, smiselno uporabiti najprej za lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo in kot energetski vir šele po koncu njihove življenjske dobe.
Nadaljuje se posledic naravnih ujm v gozdovih
Slovensko gozdarstvo skupaj z lastniki gozdov nadaljuje sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih - sanacijo posledic žledoloma v letu 2014 in izredno močnega napada podlubnikov v letih 2015 in 2016. Analiza gibanja števila odkritih lubadark v drugi polovici leta 2016 kaže na trend umirjanja napada podlubnikov, kljub vsemu pa gozdarji opozarjajo, da lahko pričakujemo obsežne poškodbe iglastih gozdov tudi v letu 2017. Obseg novih škod je odvisen od odzivnosti lastnikov gozdov in hitrosti sanacije odkritih žarišč novega napada podlubnikov.
Naravne ujme v slovenskih gozdovih so prebudile lastnike gozdov, trg gozdarskih storitev in lesa, pa tudi slovensko javnost. Vse več ljudi, podjetij in organizacij se zaveda pomena odgovornega odnosa do gozda in skrbi za ta naš najbolj dragocen del naravnega okolja.
