Po mnenju strokovnjakov iz področja energetike in obnovljivih virov ter naravovarstvenikov, potenciala za vetrne elektrarne v Pomurju ni.
Na podlagi študije Društva za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) o občutljivih območjih za ptice, je več kot 70 odstotkov Slovenije primerne za gradnjo vetrnih elektrarn. Vendar pa glede na opravljene analize v Pomurju potenciala za izkoriščanje vetrne energije ni, pojasni direktor Lokalne energetske agencije za Pomurje (LEA) Bojan Vogrinčič. Slednji meni, da bi se morda našla primerna lokacija na Goričkem za izkoriščanje vetra, vendar dvomi, da bi bilo ekonomsko upravičeno. Še večji problem pa bi po njegovem mnenju bil s pridobivanjem dovoljenj, saj je Krajinski park Goričko (KPG) zavarovano območje narave in krajine ter posebno varstveno območje takoimenovane Natura 2000. Vogrinčič ob tem dodaja, da se investitorjem zaradi dilem glede okoljske sprejemljivost pri postavljanju vetrnih elektrarn »zatika« že na nacionalnem nivoju.
Goričko je potencial za pridelavo zdrave hrane
Po mnenju naravovarstvenega nadzornika KP Goričko Kristjana Malačiča premalo izkoriščamo naravne vire Goričkega, vendar pa v rentabilnost vetrnih elektrarn na območju Goričkega dvomi. »Sam sem mnenja, da je Goričko pravi potencial za pridelovanje zdrave, da ne govorim o eko oziroma bio hrani. Možnosti za razvoj malega in srednje velikega kmetijstva so prav tako več kot primerne, je pa na žalost na ta segment država malo pozabila. In z žalostjo ugotavljam, da Goričanci vse več dobrine, ki so včasih bile na kmetiji nekaj vsakdanjega, kupujemo v veletrgovskih centrih, kjer pa velikokrat ne vemo kaj pravzaprav kupimo«, pojasni Malačič.
Vetrnice višje od dreves ne sodijo v Goričko pokrajino
Vetrna elektrarna je še kaj več kot le vetrnica, pojasni strokovnjak iz področja energetike in obnovljivih virov Stojan Habjanič in doda, da je k polju vetrnic potrebno zgraditi še vodnike, ki elektriko povezujejo z omrežjem. Ali postavitev povzroča okoljsko obremenitev je odvisno od velikosti, lokacije in tehnologije naprave zato se je vnaprej nemogoče in nesmiselno opredeliti, vendar po mnenju Habjaniča vetrne elektrarne, ki bi bile višje od dreves, ne sodijo v Goričko pokrajino. Po mnenju slednjega so ob predhodni racionalizaciji porabe smiselne manjše naprave za individualno rabo.
Prihodnost je v »negawattih« - prihranjenih wattih
Z zamenjavo gospodinjskih aparatov z aparati energetskega razreda A, A+, A++ v vseh gospodinjstvih v RS prihranimo toliko elektrike kot bi je proizvedlo 15 hidroelektrarn na reki Muri ali pa 200 velikih vetrnih elektrarn moči tri megawate na področju z dobrimi vetrnimi pogoji, katerih pa v Pomurju seveda ni, kakor tudi ni več prostih rek v Sloveniji, poudari Habjanič. Po podatkih Danske agencije za energijo je daleč najcenejši vložek v takoimenovane »negawatte«, to je v prihranjene »watte«. Habjanič pojasni, da je za tako pridobljeno/privarčevano kilowatno uro električne energije na Danskem potreben vložek 0,59 evrov/kWh, ki se povrne v letu in pol - stopnja vrnitve naložbe je torej 57 odstotna in šele ob realiziranju vseh možnih in smiselnih prihrankov je vprašanje, s katerimi naravnimi in obnovljivimi viri bi se proizvedla preostala energija.
Obremenitev krajine pomeni degradacijo
Vetrne elektrarne so tehnični objekt, ki so običajno na izpostavljenih legah in iz vidika varovanja kulturne krajine, njeno podobo v precejšnji meri spremenijo. Po besedah visoke naravovarstvene svetnice KP Goričko Stanke Dešnik, so k »tehnizaciji« krajine že precej prispevale antene mobilne telefonije. Dodatna »obremenitev« krajine z vetrnicami lahko pomeni vidno degradacijo, ki zatem lahko izgubi privlačnost za razvoj, kjer Dešnikova kot primer navaja sonaravne oblike turističnega razvoja. »Menim, da je komparativna prednost Goričkega in Pomurja v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji še vedno pridelava hrane, ki bi jo morali pridelovati bolj zdravo in jo v Pomurju tudi predelati v živila ter tako pridelkom dodati njihovo vrednost v delu. Zasnova Pomurja kot energetske regije lahko ogrozi potenciale pridelave zdrave hrane,« poudari naravovarstvena svetnica.
Potrebno je privarčevali čim več energije
Preden razmišljamo o tem, kako pridobiti čim več energije, bi morali razmišljati o tem, kako je čim več privarčevati. »Zelo neumestno se mi zdi vlagati v sporne tehnologije oziroma slabo rentabilne za naše okolje, če po drugi strani zmečemo ogromne količine denarja za marsikje nepotrebno javno razsvetljavo, za osvetljevanje cerkva in še kaj podobnega«, za konec še poudari Malačič. V Pomurju sta bile sicer v preteklosti postavljeni vetrnici v Murski Soboti pri Srednješolskem centru in v Nuskovi na Goričkem, ki je bila testna in namenjena meritvam. Trenutno obstoječa je majhna 400 watna vetrnica na stavbi Biofuture v Martjancih, njena postavitev pa je stala 2000 evrov in je v večji meri namenjena meritvam in diseminaciji. Po teh učinkih strokovnjaki sklepajo, da ni potenciala vetrne energije.
