Več kot 70 odstotkov državnih cest je v mejnem, slabem in zelo slabem stanju.
Letno več kot 90 milijonov evrov škode
Kot je nedavno v okviru posveta o ključnih vprašanjih razvoja cestne in železniške infrastrukture v Sloveniji dejal v.d. direktorja direkcije za infrastrukturo Sergij Grmek, slabe ceste uporabnikom v osebnem in tovornem prometu letno povzročijo več kot 90 milijonov evrov stroškov.
Čas, ko bi lahko življenjsko dobo cest podaljšali z manjšimi stroški, je po Grmekovih besedah zamujen. Če bi bilo mogoče pred leti dotrajano cesto sanirati s tankoslojno prevleko, za katero bi bilo treba odšteti 10 evrov na kvadratni meter, je treba zdaj v sanacijo kvadratnega metra ceste investirati osemkrat več, saj so uničene tudi spodnje konstrukcije in je potrebna popolna rekonstrukcija.
Do 2020 bi lahko stanje cest izboljšali
V izogib nadaljnji dražitvi rekonstrukcij cest je treba k investicijskemu vzdrževanju pristopiti pravočasno in zanj nameniti dovolj sredstev, pravi Grmek. Na direkciji so tako po njegovih besedah pripravili model investicijskega vzdrževanja, ki zajema obdobje šestih letih in predvideva letni vložek v višini 200 milijonov evrov.
Na podlagi takega modela, ki pa zahteva stalen vir financiranja, bi do leta 2020 vzpostavili vzdržno raven kakovosti državnih cest. Če se v državne ceste v prihodnjih dveh letih ne bo investiralo nič, se bo njihovo stanje dodatno poslabšalo in imeli bomo 90 odstotkov cest v slabem in zelo slabem stanju, vložek, potreben za sanacijo, pa bo še večji, je opozoril Grmek.
Je rešitev cestni sklad?
Grmek je pojasnil, da bo brez vzdrževanja v letu 2017 slika državnih cest zelo slaba, 90 odstotkov cest bo v slabem in zelo slabem stanju, zato bomo morali katero od cest tudi zapreti in jo zgraditi na novo (ne zgolj rekonstruirati).
Direkcija že nekaj časa opozarja na pomanjkanje sredstev za osnovno redno vzdrževanje 6000 kilometrov glavnih in regionalnih cest. Proračunska sredstva upadajo in ne zadoščajo za redno investicijsko vzdrževanje, zato na direkciji poudarjajo nujnost stalnega vira financiranja. Ideje gredo v smer oblikovanja t.i. cestnega sklada, v katerega bi se stekala sredstva iz naslova trošarin na energente. Ustanovitev takega sklada predlagajo tudi občine.
Da direkcija za infrastrukturo trenutno razpolaga res z malo sredstvi za redno investicijsko vzdrževanje, je Grmek podkrepil s primerjavo s sosednjo Hrvaško. Medtem ko je proračun slovenske direkcije lani znašal 147 milijonov evrov, je proračun hrvaške dosegel 369 milijonov evrov. Hrvaška direkcija resda upravlja z 800 kilometri več cest kot slovenska, a je njen proračun občutno, kar 2,5-krat večji.
