K osebnemu dopolnilnemu delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve predlaga uvedbo dodatnih dajatev. Naročnik del bi moral po novem delavcu plačati tudi socialne prispevke.
Za nekatere osebno dopolnilno delo pomeni le dodaten prihodek, nekateri pa s tem skušajo preživeti, saj omenjeno dejavnost lahko opravljajo tudi brezposelni. Vendar pa se tudi tukaj pojavljajo kršitve, ki jih Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve želi omejiti z uvedbo dodatnih dajatev. Tako naj bi naročnik del moral po novem delavcu plačati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pred opravljenim delom nakup vrednotnice
Ministrstvo v osnutku zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je od ponedeljka v javni razpravi, sprejet pa naj bi bil do konca leta, predlaga, da bi se osebno dopolnilno delo po novem opravljalo po vavčerskem sistemu, ki so ga že uvedle Belgija, Hrvaška, Italija in Francija. Kot so zapisali v časniku Dnevnik, naj bi naročnik storitve pred opravljanjem del v trafikah kupil vrednotnico, zanjo pa bi moral za dan dela predvidoma odšteti šest evrov. Naročnik bi vrednotnico enkrat na leto ali sproti posredoval pristojnemu davčnemu organu, drugi del vrednotnice pa bi skupaj z izdanim računom pristojnemu davčnemu organu posredoval tudi delavec.
Po novem le 395 evrov zaslužka na mesec
Sama vrsta del se s predlogom ne spreminja, le nekoliko se znižuje obseg dela. Po veljavni zakonodaji posameznik ne sme iz naslova osebnega dopolnilnega dela preseči minimalne letne plače, ki trenutno znaša 9404 evre bruto oziroma 7200 evrov neto. Po novem bi lahko zaslužil 40 odstotkov povprečne neto plače, kar znese letno 4750 evrov oziroma 395 evrov na mesec. Na ministrstvu pa razmišljajo, da bi med dopolnilno delo šteli tudi inštrukcije.
Prepoved izvajanja pri pravnih in samozaposlenih osebah
Čeprav želijo na ministrstvu s to spremembo oziroma novostjo dati možnost, da takšno delo tako uporabnik storitve kot tudi izvajalec opravita legalno na enostaven način, s čimer ne želijo zaradi birokratskih postopkov ljudi siliti v nelegalne oblike, kot je poudarila ministrica Anja Kopač Mrak, se bo za tovrstno obliko dejavnosti odločalo vedno manj oseb. Dopolnilno delo pa bodo lahko še naprej opravljali zaposleni, brezposelni in upokojenci, vendar ga po novem ne bodo smeli izvajati pri pravnih in samozaposlenih osebah. Izjema bo izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč.
Globe za kršitelje od 1000 do 6000 evrov
Palica pa naj bi z opaznim zvišanjem kazni močneje udarila tudi vse tiste delavce, ki niso bili prijavljeni. Za te je globa do sedaj znašala od 208 do 1877 evra, po novem pa bo moral kršitelj plačati od 1000 do 6000 evrov.
Preberite še: Dopolnilno delo kot luč na koncu tunela
