Na tokratni seji največ govora o hidroelektrarnah, izobraževanju in problematiki zavetišča Mala Hiša.
»Pridelava konoplje prinaša trajnostni razvoj Pomurja«
Po dnevnem redu tokratne seje sveta Pomurske razvojne regije je Dejan Rengel v okrilju delovanja interesne skupine Izvir uvodoma prisotnim obrazložil glede možnosti pridelovanja in izrabljanja konoplje. »Konoplja se v Evropi ponovno prične pridelovati, saj predstavlja številne možnosti pridelovanja, tako surovega materiala za izolacijo in surovinske potrebe, kot predelave do hranilnih in farmacevtskih izdelkov. Z gojenjem konoplje stremimo k trajnostnemu razvoju Pomurja in ostale Slovenije«, je po prikazanem promocijskem filmu povedal Rengel in pojasnil, da konoplja v nasprotju s trenutnimi kmetijskimi kulturami v predelani obliki prinaša pomurskim kmetom večjo tržno vrednost, ter večjo prilagodljivost na trgu. Navzoči so strinjali o spodbujanju pridelave industrijske konoplje, pri tem se je dobrovniški župan Marjan Kardinar pridružil željam po uspešnem invovativnem razvoju in družbenem sprejetju industrijske konoplje v ekonomske namene:«Po 12 letih boja Dejana z državnimi regultivami, pozivam vse občine, da skupaj resno pretehtamo možnost pridelave te vsestransko uporabne rastline.«
Polemike glede gradnje hidroelektrarn na reki Muri
Sledila je predstavitev stališč Zveze društev Moja Mura Stojana Habjaniča in Simona Balažica, ki sta z prezentacijo prikazala posledice gradenj hidroelektrarn na reki Muri in možnosti izrabljanja Mure v ekološko čistejše namene. Pri tem je Habjanič izpostavil nektera dejstva, ki so prikazana v študiji Dravskih elektrarn, kot je poglabljanje struge in nižanje podtalnih voda, kar je posledica vzpostavljanja energetskih objektov na Muri v Avstriji. Anton Kampuš je v odgovor navedbam trdil, da ima problematika gradnje dve plati, predvsem »pa je treba nekaj dejansko narediti na tem področju. Moramo se zediniti in pogledati obe plati zgodbe, tudi energetsko izrabo Mure.« Odgovoru sta se pridružila tudi Geza Džuban in dr. Matej Gomboši, večina navzočih pa se je strinjala glede možnosti ekološkega razoja Mure s ripadajočim energetskim izrabljanjem. »Glede problematike že deset razpredamo in še vedno ni ustvarjalnega dialoga«, je še dodal Danilo Krapec.
»Pomurje rabi celovito in strokovno izobraževalno mrežo«
Do zanimive razprave je prišlo tudi pri četrti točki dnevnega reda, kjer je dr. Ludvik Toplak kot predstavnik Evropskega središča Maribor predstavil povzetek elaborata o razvoju visokega šolstva v Pomurju. »Vsi si želimo večjih izobraževalnih možnosti v Pomurju, ki je glede koncesioniranih visokošolskih programov ostalo v ozadju. Želimo prispevati v okolje s tistimi programi, ki so potrebni za ustvarjanje visoko kvalificiranih kadrov, najbolj primernih za Pomurje.« Nekateri župani so podali očitke glede možnosti privabljanja programov, ki so za Pomurje nekoristni, obenem pa pozvali k večjemu sodelovanju z evropskim središčem Maribor, ki v elobaratu stremi k razvoju kadrov deficitarnih poklicev.«Apeliram vse župane, da se združimo pri privabljanju koncesioniranih državnih visokošolskih programov, saj je od 36-ih programov v Sloveniji le eden financiran v pomurski regiji,« je glede vzpostavljanja celovitega izobraževalnega sistema v Pomurju povedal soboški župan anton Štihec.
Očitki zavetišču Mala Hiša glede cen in imenovanj
Po zadnji točki dnevnega reda je župna občine Beltinci, dr. Matej Gomboši predstavil nesoglasje pri cenah storitev zavetišča za živali Mala Hiša. »Gre za nesorazmernosti, ki so se pokazale pri cenitvi storitev omenjenega zavetišča, prav tako so sporna določena imenovanja, kjer direktor zavetišča opravlja več funkcij, ki so nezdružljive,« je povedal beltinški župan, ter navedel cene nekaterih dnevnih storitev, katere presegejo vrednost nege in oskrbe starejših občanov v nekaterih pomurskih občinah. »Problem, ki je prisoten v zvezi z zapuščenimi živalmi je tudi ta, da je med zavetiščem in občino pretok informacij o zapuščenih in v zavetišče oddanih živali premajhen. Občina Beltinci zato razmišlja o tem, da bi naj vsak, ki najde zapuščeno žival, to najprej sporočil občinski upravi, ki bi z zavetiščem uredila vse potrebno za nastanitev živali v zavetišču. Sedaj pa se dogaja, da posamezniki (občani) sami odpeljejo zapuščene živali (predvsem mačke) v zavetišče. Zavetišče občino v teh primerih sicer obvesti, vprašanje pa se postavlja ali v vseh primerih res gre za zapuščene žival ali pa morda za to, da se posameznik na tak način želi rešiti morda tudi svoje živali, ki je več ne želi oz. ne zmore oskrbovati.«
Predstavnik zavetišča Mala Hiša, Marjan Ivan Kerčmar je vse očitke zanikal:«Delujemo kot podjetje, nismo sofinancirani iz nobenih državnih ali drugih virov. Glede imenovanj lahko le rečem, da so zakonita.« Na problematiko cen in imenovanj se je odzval tudi direktor uprave soboške občine Bojan Petrijan: » Ceniki za oskrbo zapuščenih živali so absolutno previsoki, saj znaša cena za dnevno oskrbo psa 10,40 evra, za muce 4,20 evra. Posebej pa se zaračunavajo fiksni stroški za najem dveh boksov 290,34 evra mesečno. Prav tako pa se posebej zaračunavajo tudi stroški odlova živali, sterilizacija in kastracija . Te cene nadzira svet zavetišča,« je povedal Petrijan in dodal, da so se stroški občine do zavetišča od leta 2008 povečali za 300 odstotkov in so v lanske letu znašali dobrih 24 tisoč evrov. Ob koncu seje, ki se je predčasno zaključila zaradi nesklepčnosti, je predsednica podala predlog o nadaljevanju dialoga med zavetiščem in občinami, ki imajo pogodbene obveznosti do le-tega.
