Največ slovenskih gospodinjstev še vedno večinoma varčuje v bankah, čeprav večja brezposelnost in omejena rast plač vplivata na varčevanje. Med finančnimi obveznostmi v Sloveniji največ stanovanjskih posojil.
Leta 1924 so 31. oktober razglasili za svetovni dan varčevanja, s čimer je 700 predstavnikov hranilnic iz 27 držav opozorilo na pomembnost varčevanja posameznikov in tudi države. Po stopnji varčevanja je Slovenija na 7. mestu v Evropi, po posojanju glede na razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa na 4. mestu.
Po stopnji varčevanja na sedmem mestu
Slovenija je po stopnji varčevanja gospodinjstev bila včasih med prvimi v Evropi, vendar pa večja brezposelnost in omejena rast plač vplivata na varčevanje gospodinjstev, tako da se naša gospodinjstva po stopnji varčevanja ne uvrščajo več med prvie v Evropi. Stopnja varčevanja gospodinjstev je delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev, v letu 2012 so se slovenska gospodinjstva s slabimi dvanajstimi odstotki uvrstila na sedmo mesto, prva po stopnji varčevanja so bila gospodinjstva v Nemčiji z dobrimi šestnajstimi odstotki.
Največ varčevanja v bankah
Med različnimi oblikami varčevanja se slovenska gospodinjstva večinoma še vedno odločajo za tradicionalno obliko varčevanja - v bankah. Konec leta 2012 je bilo največ finančnih sredstev v obliki vlog pri bankah, in sicer dobrih štirideset odstotkov, delež finančnih sredstev, ki so jih imela v obliki gotovine pa je znašal slabih enajst odstotkov. Tretja pomembna oblika, v kateri imajo slovenska gospodinjstva svoja finančna sredstva, so delnice in drugi vrednostni papirji.
Prevladujejo stanovanjska posojila
Med finančnimi obveznostmi gospodinjstev v Sloveniji prevladujejo posojila, ki so konec leta 2012 pomenila slabih 90 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodinjstev. Posojila, ki so jih imela gospodinjstva konec leta 2012 so znašala nekaj manj kot enajst milijard. Med posojili, ki jih slovenska gospodinjstva najemajo pri slovenskih bankah, prevladujejo stanovanjska posojila.
