Iz soboške upravne enote na mesto direktorice sklada kmetijskih zemljišč

| v Gospodarstvo

Irena Šinko je včeraj prevzela direktorsko funkcijo na skladu kmetijskih zemljišč, dosedanji direktor pa se seli v kabinet ministra Židana.

Po poročanju časnika Dnevnik direktorsko funkcijo na skladu kmetijskih zemljišč od včeraj naprej opravlja Irena Šinko, sicer dosedanja uslužbenka murskosoboške upravne enote, kjer je vodila oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo. Irena Šinko, ki prihaja iz Šalovcev na Goričkem, je po izobrazbi diplomirana pravnica in inženirka zootehnike. Dosedanji prvi mož sklada, Sergij Daolio, se namreč seli v kabinet ministra za kmetijstvo Dejana Židana.

Ob izboru kandidatke so kritiki ministru Židanu že pričeli očitati regionalno kupčkanje. Prva dva razpisa, na katera se je prijavilo 5 in 14 kandidatov, je namreč razveljavil in šele po tretjem vladi predlagal novo kandidatko. Mandat direktorja sklada kmetijskih zemljišč traja štiri leta.

Šinkova prevzema sklad v težkih časih

Dosedanji direktor Sergij Daolio je ob včerajšnji predaji poslov povedal, da to leto ni bilo najbolj ugodno za sklad. Na slabše poslovanje je poleg recesije najbolj vplivalo sprejetje novega zakona o skladu, ki določa, da mora sklad na občine prenesti del nezazidanih stavbnih zemljišč in jim prepustiti tudi del zbrane koncesnine od izkoriščanja državnih gozdov. Šinkova poudarja, da ima sklad letno okoli 18,7 milijona evrov prihodkov, od katerih bo moral kar 11 milijonov nameniti koncesninam občinam ter za odškodnine denacionalizacijskim upravičencem. Slednji v sodnih in zunajsodnih postopkih od sklada trenutno zahtevajo skoraj 26 milijonov evrov odškodnin, medtem ko jim po izračunih sklada ta dolguje le 4,5 milijona evrov. Šinkova zato pravi, da bo sklad poskušal čim več iztržiti od koncesionarjev, ki izkoriščajo državne gozdove, ter od najemnikov zemljišč in gozdov, ki so sicer v lasti sklada.

Šinkova se bo v Ljubljano vozila

Šinkova se zaenkrat nima namena preseliti v Ljubljano, zato se bo na delovno mesto v Ljubljani iz Šalovcev, kjer živi, vozila vsak dan. Njen prevoz v službo in nazaj bo državno blagajno stal približno 75 evrov dnevno, kolikor znašajo potni stroški za prevoz na delovno mesto, če predpostavljamo, da je od Šalovcev do Ljubljane 210 km. Mesečno bodo tako potni stroški za prevoz na delovno mesto znašali nekaj več kot 1.500 evrov. Kljub temu pravi, da si želi, da bi katera izmed državnih institucij imela sedež v pomurski regiji. Seveda bi v Pomurju najraje videla sedež sklada, katerega vodenje prevzema.

Podobno se je ob nastopu mandata odločil tudi Dejan Židan, o čemer smo pisali v prispevku Židan: Vsak dan v Ljubljano z avtom

Komentarji

Martina Horvat

Potne stroške na take razdalje bi morali omejiti. Ne moti me to, da nekdo pokasira 1600 evrov - mimogrede, če vzamemo 210 km in 0,18 evra na kilometer, je točna številka 75,60 EUR, kar potem znese že bližje 1600 EUR mesečno - ampak me bolj moti, da gre to iz državne blagajne. Takih primerov je verjetno še kar nekaj v javni upravi. Če to delajo policisti in vojaki, potem je med uradniki verjetno še dosti več tega. Naj jim plačajo raje nočitev v kakšnem cenejšem hotelu v Ljubljani ali pa uredijo stanovanje, plačajo pa samo enkrat tedensko pot v Ljubljano in nazaj.

Sicer pa pozdravljam židanovo odločitev.

igica

Lejpi primer nujno potrejbne decentralizacije! Vačik pa...kak če nega bole primernoga kandidata, keri je bližje Ljubljani....točno se vijdi in fejst, fejst očitno je, ka se ide za veze in poznanstva....ma saj vseeno, ge ga razmin in tudi podpejran,...pa baren de nekaj naših lüdij gori na vrhi kürje lestvice, ka nedo ostale kokoši po naših sra**.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi