Na domačih tleh se dogaja vseslovensko plenjenje premoženja, na katerega opozarja pomurski pisatelj Vlado Žabot. Za jutri v Ljubljani napovedani protesti proti imenovanju G. G. Mišiča na čelo Luke Koper, v nasprotnem primeru zahtevan odstop vlade.
Z imenovanjem Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper, se je zopet zanetil plamen ljudskih vstaj. Vstajniška gibanja in organizacije so včeraj pred državnim zborom izrazila podporo jutrišnjemu protestnemu shodu, ki ga je sprožilo koruptivno kadrovanje v državnih in občinskih podjetjih. Zahtevajo preklic imenovanja G. G. Mišiča na čelo Luke Koper, v nasprotnem primeru pa odstop vlade. S stanjem na slovenskih tleh pa se ne strinja niti pomurski pisatelj Vlado Žabot, ki je svoje mnenje izrazil v vstajniškem pismu.
Protestniki: »Niti levi, niti desni ne delujejo v interesu Slovenije«
Protestniške skupine so namreč po daljšem premoru znova napovedale protest, kjer so na družbenem omrežju Facebook pozvali k udeležbi na shodu, ki bo jutri ob 17. uri na Trgu republike oziroma pred sedežem slovenske vlade v Ljubljani. Kot je na svoji fb strani zapisala protestniška skupina » NE političnemu kadrovanju in NE tajkunsko-političnim bančnim bandam!« je imenovanje Mišića dokaz, da niti levi niti desni ne delujejo v interesu Slovenije. Vseeno jim je za skupno dobro. »Desni« obujajo domobranstvo, »levi« plenijo po državnih podjetjih.«
Svoje nestrinjanje izraža tudi pomurski pisatelj Vlado Žabot
Vstajniško pismo, v katerem izraža svoje nestrinjanje, objavljamo v celoti.
»Nihče v Sloveniji več ne more reči, da ne vidi, kako se pleni. In nihče v Sloveniji več ne more reči, da ne ve, da se pleni njegovo premoženje. Kdor si še zmeraj zatiska oči ali se slepi z že žaljivo podcenjujočimi in predrznimi manipulacijami ali s političnimi barvami plenilcev, bo pač zelo težko pogledal v oči svojim otrokom in vnukom, ki bodo ostali brez dediščine in perspektive. Takrat jim bo namreč treba priznati, da je bilo lagodneje ležati na kavču pred televizorjem ali politikantsko modrovati po bifejih ter gledati in poslušati, kako slovenski politični lopovi obtožujejo druge slovenske politične lopove, da so politični lopovi, kot pa vstati ter kratko in malo zaščititi lastno premoženje, dediščino, dostojanstvo in razvojno perspektivo.
Težko bo torej otroke in vnuke prepričati, da nismo videli in da nismo vedeli. In jim še težje priznati, da smo jim v vlogi brezvestnih političnih in državljanskih potrošnikov z ležanjem in zmrdovanjem na kavču ali s kritizerskim modrovanjem po bifejih zapravili vso perspektivo in dostojanstvo.
Resda je že veliko pokradenega. Resda je naša domovina z vsemi naravnimi danostmi, z izjemnim geostrateškim položajem in zapravljenimi priložnostmi na kolenih. Res pa je tudi, da smo za to kot njeni lastniki krivi tudi sami, saj smo predolgo verjeli lažem vsakokratnih lopovov v vseh treh vejah oblasti, ki so nas prepričevali, da so pravzaprav večji lopovi od njih neki drugi lopovi v ozadjih, medtem ko so v resnici eni in drugi nesramno kradli in zapravljali naše premoženje.
Svojevrsten in nikakor ne zanemarljiv poziv k vstaji okradenih, razžaljenih in ponižanih je zagotovo tudi drža in ukrepanje papeža Frančiška, ki si je, seveda ne brez razmisleka in razloga, za eksemplaričen primer izkoreninjenja izprijenosti in pohlepa izbral prav Slovenijo. Pokazal nam je, da na videz nedotakljivi in nenadomestljivi v resnici niso nedotakljivi in nenadomestljivi. Pri tem pa ga je treba razumeti tudi tako, da kot papež potrebuje našo civilno podporo in aktivnost v prizadevanjih za pravičnost in človeško dostojanstvo. Zato mu je pred vso javnostjo, pred vso Evropo in svetom potrebno izreči velik HVALA! - tudi s tem, da na 5. slovenski ljudski vstaji brez zadržkov jasno pokažemo in povemo, da se je čas iztekel tudi vsem slovenskim laičnim politikantskim in mafijskim lopovom.
Ni namreč res, da slovensko vstajništvo ni prineslo sprememb. In prav tako ni res, da so vstajniki »levičarska banda«, »zombiji«, »politikantski povzpetniki«, »paraziti« ipd. Vse takšne in drugačne slabšalne oznake so namreč lopovska manipulacija, s kakršno so in še bodo eni in drugi lopovi poskušali onemogočiti vstajo okradenih, razžaljenih in ponižanih. A vstajništvo je zagotovo v veliko oporo vsem, ki si odgovorno prizadevajo za transparentno gospodarjenje z javnim premoženjem, za vladavino prava, demokratičnih vrednot in človeškega dostojanstva.
Vsega tega torej ni več mogoče spregledati niti s kavča niti iz bifeja. Zato je čas, da bodisi na protestnem shodu bodisi ob oknih, z avtomobilsko hupo pred zgradbami vseh treh vej slovenske oblasti ali s stisnjeno pestjo izrazimo svoj državljanski interes obvarovanja preostalega skupnega premoženja in človeškega dostojanstva, da izrazimo podporo vsem, ki si za uresničevanje tega interesa pogumno prizadevajo in da lopovom vseh političnih barv povemo, da niti v lastnem imenu niti v imenu svojih otrok in vnukov nismo in ne bomo na njihovi strani.«
