Proslava za Kresojove sladokusce
Prav v Beltincih, kjer je potekala tudi prva proslava ob tem prazniku, je 17. avgusta 1919 oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, takratni mariborski okrajni glavar Srečko Lainšic. Proslave so se udeležili predsednik republike Danilo Türk s soprogo, premier Borut Pahor, ministri Igor Lukšič, Majda Širca in Ljubica Jelušič, predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, evropski poslanec Zoran Thaler, poslanci DZ in drugi visoki gostje.
Matija Slavič pomembno vplival na priključitev k domovini
Slavnostni govornih predsednik DZ Pavel Gantar se je najprej v svojem govoru spomnil na dejstvo, da so se Prekmurci pod tujim gospostvom dolga stoletja politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno od matičnega naroda. »Narodno zavest in pripadnost slovenstvu pa so ohranili vse do zgodovinsko pomembne priključitve k matičnemu narodu,« je pred Beltinskim gradom povedal Gantar, ki je poudaril še zasluge Matije Slaviča, ki je pomembno vplival na ugoden razplet Pariške mirovne pogodbe, po kateri je Prekmurje pripadlo takratni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
O prebujanju spečih potencialov Prekmurja
Gantar se je dotaknil tudi problematike okoli tekstilnega podjetja Mura in povedal, da bo od odločitev okoli nje odvisno boljše življenje Prekmurk in Prekmurcev. »Ali podaljševati obstoječe stanje, dokler je mogoče, z enim samim ciljem, da nam ne bi šlo slabše, kot nam gre danes, ali pa se oprijeti novih razvojnih razmišljanj in poti, ki bodo izkoristile speče potenciale, ki jih Prekmurje nedvomno ima,« je dejal predsednik DZ.
Gantar: »Odgovori na razvojne dileme Prekmurja ležijo v Prekmurju in nikjer drugje«
Pavel Gantar je v slavnostnem nagovoru povedal, da odgovori na razvojne dileme Prekmurja ležijo v Prekmurju in nikjer drugje. Ob tem je še dejal, da »država ne more gledati stran«. Ob koncu nagovora se je Gantar dotaknil še razmišljanja o označevanju Prekmurja kot roba. »Država mora biti najmočnejša prav na robu, saj bo lahko zdržala preizkušnje časa le, če bodo pritiske zdržali njeni robovi,« je povedal Gantar.
Kulturni program v znamenju Vlada Kreslina
V nadaljevanju državna proslava je bil na sporedu kulturni program z naslovom Goristajenje 1919-2009, ki je svojo vsebino zajel iz ustvarjalnega opusa glasbenika in pesnika Vlada Kreslina. Umetniški program sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe. Poleg Kreslina so na slovesnosti nastopili še Beltinška banda, Mali bogovi, Boris Cavazza, Irena Varga, Brina Vogelnik Saje, Folklorna skupina Emona, Godalni kvartet Fiasco, Sebastijan Rous, Aleksandra Kramberger, Dejan Zečevič, Sašo Sabotin, Pevski zbor srednje šole Slovenska Bistrica in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča.
