Civilna iniciativa Apače rešitve išče na ministrstvu za finance, medtem ko je državni zbor minuli teden predlog zakona sprejel. Ukinitev naj bi prizadela do 18 tisoč čezmejnih uslužbencev.
Vsi slovenski delavci v Avstriji, teh je po zadnjih podatkih 16 do 18 tisoč, bodo ob plačevanju davka na zaslužek v tujini, po ukinitvi posebne davčne olajšave, tega morali plačevati tudi doma. Državna blagajna se bo na ta način polnila, zavezanci pa bodo, po napovedih Dušana Cvetka predsednika civilne iniciative Apače, za plačilo dohodnine v Sloveniji morali plačevati skoraj četrtino svojega neto dohodka. Svoj položaj sta nam zaupali še dve članici civilne iniciative, za kateri to v povprečju pomeni od 1800 do 3600 evrov manj letnega zaslužka.
Najnižje plače v Avstriji pri nas visoko obdavčene
»V Avstrijo sem se pred tremi leti z diplomo odpravila po večji zaslužek, sicer sem za dobro tretjino manj plače, podobno delo imela tudi pri nas,« pripoveduje tridesetletna Pomurka, ki čez mejo opravlja delo na špediciji. V preteklem letu so ji za doplačilo dohodnine v Sloveniji odšteli 730 evrov, po novem zakonu naj bi se ta številka povzpela skoraj petkrat višje. Na mesečni ravni, od povprečno 1200 evrov neto plače, ki jo prejema sedaj, to pomeni 900 evrov izkupička. Podobno zgodbo nam pove uslužbenka usnjarske industrije, ki naj bi, s povprečnim mesečnim zaslužkom 1050 evrov neto, po uveljavi predlaganega zakona, Sloveniji doplačevala okrog 1800 evrov letne dohodnine. Doslej ji je bilo odmerjenih povprečno 130 evrov.
Selitev kot najboljša rešitev
»Brez pomoči države smo si našli delovno mesto v tujini in tako zmanjšali brezposelnost doma, zdaj smo zato kaznovani,« pojasnjujeta migrantki in Cvetko, ki je hkrati tudi sam kot diplomirani zdravstveni delavec zaposlen v Gradcu. »Po sedanjih izračunih bom Sloveniji moral plačevati malo manj kot 2000 evrov dohodnine,« nam zaupa vodja CI. »S takšnimi ukrepi nas dobesedno naganjajo iz države,«še dodaja, saj ga, kot pravi, člani iniciative, ne sprašujejo več, kako takšne ukrepe preprečiti, marveč sprašujejo po formalnostih, ki so potrebne, da se iz države izselijo.
Predloge iščejo skupaj z ministrstvom za finance
»Mi bomo delali na tem, da se ta predlagan zakon vsekakor zruši,« napoveduje Cvetko, ki želi zadevo speljati po mirni poti. »Bili smo sprejeti na ministrstvu za finance, pri državni sekretarki Vraničarjevi, kjer se je pokazala volja, da se zadeva po osmih letih le pripelje do nekega konca,« dodaja vodja CI, ki sicer prave rešitve še ne pozna. Kot nadaljuje, so prvi pogovori že stekli, »vendar pa so glasovi v prid predlaganemu zakonu prevladovali, tako je zadeva prišla v državni zbor in je bila sprejeta prejšnji teden,« razloži Cvetko in dodaja, da se na omenjenem ministrstvu znova snidejo 25. novembra. V kolikor bo minister Čufer vse te predloge in sestanke zavrnil, bo CI, po napovedih Cvetka, izkoristila še vse pravne poti, kasneje pa se nameravajo obrniti še na evropsko komisijo.
