Predlogu zakona o davku na nepremičnine močno nasprotuje tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Sindikat kmetov žuga s protestom, saj se bo obremenitev za povprečnega kmeta povečala za več kot dvakrat.
Sebastjan Šafran, 26-letni kmetovalec iz apaške občine, ki trenutno obdeluje 15 hektarjev zemlje in poseduje 1 hektar gozda, poleg tega pa je je lastnik 150 kvadratnih metrov gospodarskega poslopja in 40 kvadratnih metrov velike hiše predlogu zakona o davku na nepremičnine prav tako nasprotuje. Kot pravi Šafran, ga sam dvig davka, glede na sedanjo moč kmetije, ne bi toliko udaril po žepu, koliko bi mu to otežilo, če ne onemogočilo, razširitev kmetije in nakup strojne opreme za obdelovanje.
Dvig davka naj obide kmetovalne površine
»Soglašamo z zahtevami sindikata, ki veleva, da se iz obdavčitve izvzamejo vsa kmetijska in gozdna zemljišča, vsi kmetijski objekti s pripadajočimi zemljišči ter nezazidana stavbna zemljišča, ki služijo kmetijski rabi,« še pove mladi kmet in doda, da stanovanjske površine niso luksuz, so pa nujne za opravljanje osnovnega dela kmeta, ki je pridelava hrane. »Da bi lahko ostal doma, pustil službo in se posvetil kmetiji ter iz nje tudi preživel, potrebujem še dodatnih 10 hektarjev zemlje. Dvig davka mi to skorajda preprečuje,« še dodaja kmetovalec.
Obremenitev za povprečnega kmeta naj bi se povečala za več kot dvakrat
Kot je povedala davčna svetovalka Božena Macarol, bo obdavčitev nepremičnin najverjetneje uresničena s prihodnjim letom. Na predlog zakona se je namreč usula vrsta pripomb, posredovanih s strani občin, gospodarskih družb, različnih društev in nenazadnje tudi s strani kmetov. Prvi izračuni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije namreč kažejo, da se bo obremenitev za povprečnega kmeta z novim davkom povečala za več kot dvakrat, poleg tega pa so kmetje že obdavčeni preko svojega katastrskega dohodka. »Ta davek zažira prav tisti del, ki je za kmete najobčutljivejši in ga v tako veliki meri ne bodo mogli prenesti,« argumentira predsednik KGZS Cvetko Zupančič, zbornica pa hkrati opozarja, da bo zaradi nezmožnosti plačila davka propadla marsikatera kmetija.
V primeru neposlušnosti vlade kmetje napovedujejo protest
»V primeru, da kmeta predlagan davek ne bo obšel, za apaško občino, ki je pretežno kmetijska, ne napoveduje nič dobrega,« še pove Šafran in sporoča, da se bodo dvigu davka v strojnem krožku uprli s protestom, ki ga, v primeru, da se vlada na njihove zahteve do 15. julija ne bo odzvala, napoveduje sindikat kmetov. Vladi je bilo, s strani sindikata namreč že v času javne razprave o predlogu zakona, do 28. junija, posredovanih več zahtev, o katerih se želijo pogovoriti. V primeru nekonstruktivnega odnosa, nameravajo kmetje zasesti državne urade, ceste in mejne prehode.
