Aleš Kuhar: ”Popolna samooskrba v Sloveniji ni možna”

Cejla slovenjo, je resno nemogoče samooskrbovate, malo področje z tak razvitin kmetijstvon pa rodovitno zemlo - Prekmurje, pa lejko pridela zadosta fsega pa še preveč

ja najbole.. kmet tuj nej tak naure ka de za tej mala plačila delo pa njin zelenjavo oz. kak kola že ma vozo v ljubljnano ale pa vekša mesta ge nemajo.. glavno ka ma un zadosta za svoje preživetje. :)

kakša plačila? ljubljančani bi tak najraje prišli k nan, se nageli, pa še prtljažnik pun domov pelali...kšenki seveda :)))) samo se spomnite malo nazaj...pa povest o dobrih ljudeh....(no, o nourih) samo so te dobri lidje že pomrli, tej mladi pa so nej več dobri( čitaj nouri) :)))

super, či do se cejne dvignole. hrana je že itak razvrednotena do amena. de se jo vsaj začelo spet ceniti, kot se jo je nekdaj. in se ne bo zdelo goričancem, da je boljše in da se bolj splača, če grejo v lidl po papriko.
morti bo to agens, ki bo končno spremenil mišljenje ljudi.

.. suša, suša, suša nam to dela .. samo suša je krivec, ostalo pa se psihološko izkoristi za promocijo samooskrbe, v kateri ni nič narobe, što jo tira ali nej, pa je zgolj samo še sociologija, tudi samooskrba ni poceni stvar ..

Letos smo bili prvič po nekaj letih na dopustu na Hrvaškem in me je precej fasciniralo kako dobro so tam doumeli to, kar nam ne gre nikakor od rok.
V trgovini velikostnega ranga Spar v Maximusu lahko kupiš vse, kar povsod drugje. Uvoženo sadje, zelenjavo, meso in tako naprej. Imajo pa poseben oddelek, kjer imajo samo izdelke lokalne pridelave - pridelane na otoku, ne drugod na Hrvaškem. Ti so seveda na pogled in dotik precej bolj domači in seveda tudi kar precej dražji. Podobno je na tržnici. Lahko kupiš uvožen pršut, lahko pa domačega, ki je občutno dražji.
Tudi v gostilnah imaš na jedilniku običajne stvari in lokalno ponudbo, kjer ti prodajo še neko dodatno zgodbo. Tako, ko sem malo opazovala ljudi, bi rekla, da se jih je kar precej odločalo za domače stvari. Tako domačinov, kot turistov.
Hočem reči, da je škoda, da se gremo neko masovno kmetijsko pridelavo, izdelke, ki so dobre kakovosti, prodajamo ven, kupujemo pa cenejše in manj vredne izdelke. Potrebno se je usmeriti bolj v ekološko in naravno pridelavo, jo dodelati in ohranjati izdelke znotraj regije ter jih prodajati pod neko premium blagovno znamko. Tisti, ki cenijo kvalitetno domačo šunko, bučno olje, mlečne izdelke in podobno, bodo dali plačali tisto razliko v ceni. Sploh zdaj, ko smo se začeli zavedati pomena kvalitete hrane.

Prejšnji teden je en "bumbar" na TV trobil, da prehrambena industrija ne bo mogla preživeti, če ne bo dvignila cen za 20%. Poudarek je na prehrambena industrija. Pridelovalec-kmet v to ni vštet.
Spomnite se požara pšenice v Rusiji izpred dveh let. Po končani žetvi pri nas so cene žit poletele v nebo. Če je bilo lansko leto kelko telko normalna letina, se cene niso spustile, ampak so kvečjemu narasle. Letos podobna zgodba s sušo. Ko so zbili ceno pšenice na minimum v času žetve, so jo po drugi strani začeli nabijati sedaj "zaradi dviga cen na svetovnih trgih". Bolj preprosto rečeno, izigrali so domačega kmeta, da lahko nekdo, ki je samo pospravil žita v silose, dobre 4 tedne kasnej to pšenico proda najboljšemu ponudniku, po cenah svetovnega trga...
Na ta način res ni mogoče zagotoviti samooskrbe.

“Muro je potrebno uporabiti za namakanje zemlje in jo tako upočasniti, da bo ponovno pričela polniti podtalnico.”

Kako podtalnico ?? Spet prikrito elektrarne zraven štulijo ???
Podtalnica je na 4 metrih- za namakanje uporabno brez problema!

Nej samo Muro.... vse kamenšnice po Prekmurji trbej ponücati za namakanje. Če je što gda z avijonon ali kak drugače leto nad Prekmurjon je lejko vido ka ma skoraj sakša vas nekšo vejčo mlako poulek. Neven zakoj od tan ne črpajo vode za namakanje.

Če me spomin ne vara, so kakšnih 10 ali 15 let nazaj kamešnico pri MS uporabljali za namakanje.

Kiri, ne vara te! Ali gnes den je ležej državi odškodnine zaradi suše plačati kak pa vspostaviti en običen namakalni sistem. Vode je zadosta naokouli... samo na njive jo trbej spraviti.

V članku je nekaj "lovskih":
1..."klimatskih sprememb, ki povzročajo erozijo kmetijskih zemljišč". Seveda, človek z nespametnimi posegi v krhka naravna okolja (deforestacija, izsuševanje, preoravanje step, pretirana paša, umetno namakanje....) pa ni nič kriv! Ni kriv za erozijo, ni kriv za klimatske spremembe.
2. ... "novih zemljišč ni na voljo". Na Goričkem (in drugod po Sloveniji) so se zarastli na stotisoči hektarjev nekdanjih kmetijskih zemljišč! Ko bo cena kmetijskih proizvodov taka, da bo kmetijska pridelava tržno zanimiva, se bodo ta zemljišča spet aktivirala.
3. Kot je že spss ugotovil, dvig podtalnice nima nobene povezave z možnostjo namakanja iz Mure in tudi ne iz podtalnice. Upad podtalnice tudi ni vzrok suše (če se bo podtalnica dvignila za 2 m in bo povprečno na 2 m globine, je to še vedno pregloboko za koreninske sisteme kmetijskih kultur). Je pa lahko problem pri namakanju onesnažena voda Mure, ki je še vedno v 2. kakovostnem; občasno celo 2.-3. kakovostnem razredu.
Edino s čimer se lahko popolnoma strinjam z Kuharjem je dejstvo, da samooskrba v Sloveniji ni možna; Slovenija bo najverjetneje vedno uvažala tropsko sadje. Lahko pa dosežemo veliko stopnjo samooskrbe, z hrano iz lokalnega okolja, neobremenjeno z velikimi stroški prevoza, z znanim poreklom, zdravo, svežo, biološko živo.
Strinjam se tudi, da se bodo cene hrane samo še dvigovale; predvsem zaradi dejstva, da bo že čez dvajset let na Zemlji ena milijarda lačnih ust več. Zaradi pozidave, zasoljevanja, erozije in pretirane izrabe in kemizacije bo v tem času izgubljeno veliko kmetijskih zemljišč. Dvig cen hrane za kmetijsko regijo kot Pomurje ni nujno slaba novica; prej obratno.

Dexter pa kiri: mislita ka je namakalni sistem poceni? Izpod 20k se ne pogučavlejo za samoodejne namakalne sisteme. Poleg toga pa če ma kmet srečo je lejko poleg gramoznice, če si pa 1km vkrej pa se ti to ne splaca delati, ker nucaš ogromno cevi, pa mogoče se še keri nevoščljivi kmet najde pa de šao prepikat cevi. Ka bi pa kmet celi den pazo na njivi na cevi pa je bv. Če bi to tak fajn šlo bi to prišlo v prakso ampak je nej. Te gramoznice lejko izkoristi samo 1% vseh kmetov v pomurji, ostalih 99% pa lejko senjajo od toga, pa čakajo na dež. ;)

Seveda, lažje je biti prisesan na državna vimena in sesati odškodnine. Pa še s prodajo se ti ni treba ukvarjati.

To, da bo hrana vedno dražja, je preveč pavšalna trditev. Dražja bo le kakovostna in hranilno bogata hrana (iz integrirane oz. ekološke pridelave), medtem ko bodo v konvencionalnem kmetijstvu pridelana hrana oz. prehranske surovine ostale dostopne širšim množicam. V ZDA najbolj uspešni farmarji požanjejo v povprečju že do 15/16 ton pšenice na hektar. In to vse po zaslugi uspešne sortne selekcije v kombinaciji z neusmiljeno rabo umetnih gnojil in FFS. Mimogrede, kljub veliki suši je izplen letošnje žetve v ZDA količinsko med osmimi najboljšimi v zadnjih sto letih!

Manj svetla je druga plat medalje, torej kakovost tako pridelane hrane. O tem raje ne bi, saj je splošno znano, kakšna je kakovost "industrijsko" pridelane pšenice v primerjavi z ekološko pridelano piro po hranilni vrednosti. In tu potem res pride do izraza globina žepa posameznega kupca v nakupovalnem centru, ko se odloča kateri kruh po dal v nakupovalni voziček.

@tinka
Žal se spet moram spotakniti ob tvojo izjavo o državnih vimenih. Pa to dobronamerno.
Preko državnih vimeni, država kontrolira tržišče. Žal. Če država odstavi cecek, cene več ne bo moč nadzorovati. A veš kaj to pomeni po eni strani za pridelovalca in po drugi strani, ko imaš nenasitnega živilca in trgovca?? Preberi si še enkrat moj prejšnji post.

@Španski borec
A si z "zaslugo uspešne sortne selekcije" mogoče imel v mislih gensko spremenjene organizme?
Ker edino tako lahko dosežeš, seveda z omenjeno kombinacijo umetnih gnojil in FFS, takšne pridelke.

Pa še ena naloga za osnovno šolo:
Cena mesa se je podražila za 20%.
Koliko prašičev mora kmet prodati po novi, zvišani ceni, da ima glede na staro ceno, enega prašiča zraven?

Zakaj to vprašanje?
Ker je nekje zgoraj omenjeni "bumbar", omenil da toliko višja cena pšenice, ne vpliva na toliko višjo ceno kruha.

ahahahhaa. of je napiso "nejje možna oskrba", pa to je to. dale je stavek sploj argumentejro nej. ahahah, ka tomi Židani dela. :D

zakoj je nej možna? zato ka ščemo luksus. to, ka nucamo za preživeti, mamo doma 100% zadosti za sebe ...

sicer nisem agrarni ekonomist, ampak ce je kje mozno, bi slovenijo kvecjemu videl med top kandidati... resda ne nujno z obstojeco rabo povrsin in z obstojecim jedilnikom, vendar pa tako, da so potrebe po energetski vrednosti, vitaminih, mineralih... vendarle pokrite.