Regionalni razvojni svet na svoji seji skeptičen do odločitve županov
Na včerajšnji seji je bil soglasno potrjen Regionalni razvojni program pomurske regije 2007-2013, ki ga je že sredi meseca januarja potrdila tudi vladna Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Slogan dokumenta je Pomurje - pokrajina prijetnega počutja, program pa obsega strateški in programski del. V njem je kar 645 predlogov projektov v skupni vrednosti dobrih dveh milijard evrov. Glavne prioritete so gospodarski razvoj in razvoj turizma, razvoj človeških virov, izgradnja infrastrukture, varovanje okolja ter kmetijstvo in razvoj podeželja, vsebuje pa 34 programov in 119 ukrepov. Po besedah direktorja Regionalne razvojne agencije Mura Danila Krapca, vodje projekta, program obsega tudi razvojne programe območij, kjer živita tudi madžarska in romska skupnost, Prlekije in varstva narave (Krajinski park Goričko).
Deljenja mnenja o t. i. regijskih projektih
Bolj živahno pa je bilo pri seznanitvi s pripravo izvedbenega dela razvojnega programa, kjer so potekale razprave o namenitvi določenega odstotka finančne pogače za projekte večjega regijskega značaja. Predsednik Regionalnega razvojnega sveta Radovan žerjav je podvomil v postopek delitve sredstev, ki ga je sprejel Svet pomurske razvojne regije, saj regijskim projektom ni namenjeno prav ničesar. Doslej je zbranih že več kot 60 projektnih predlogov, nekateri pa bi morali biti prednostni zaradi večjega regijskega značaja. Med drugimi naj bi to bili projekt Pomurania, Zdravje za razvoj, Pomurje - energetsko trajnostna regija, Regijski inovacijski center, Pomurska izobraževalna mreža in javno brezžično omrežje. Predsedujoči Radovan žerjav je predlagal, naj se vseh pet odborov (za gospodarstvo, človeške vire, infrastrukturo, okolje in prostor ter podeželje, turizem in dediščino) sestane in pripravi vsaj en večji regijski projekt
Pomurje potrebuje visokošolske izobraževalne programe
Veliko razprav je bilo na temo, kaj se sploh prišteva med regijske projekte in če niso vsi projekti regijskega značaja. Velika večina prisotnih se je strinjala z obvezno uvedbo novih visokošolskih programov, vendar ne iz regijskih sredstev, pač pa z državnih sredstev, so pa se našli tudi taki, ki so mnenja, da regija tega ne potrebuje. Poudarjalo se je, da je potrebno za vračanje znanja v regijo zagotoviti dobro komunalno opremljenost, glede pomanjkanja predvsem tehničnega in visokega kadra pa bi se lahko težave rešilo s prestrukturiranjem kadrov in prilagoditvijo potrebam.
Je internet regijskega pomena?
župan Moravskih Toplic Franc Cipot je povedal, da so ob velikih migracijah v Pomurju vsi projekti več ali manj regijskega pomena. Zaskbljujoča pa je vodooskrbnost Goričkega, saj ob suhem in vročem vremenu lahko pride do hudega pomanjkanja in bi za preprečitev tega bilo potrebno za poseči tudi po razvojnih sredstvih. župan Občine Sveti Jurij ob ščavnici Anton Slana opozarja na previdnost pri uvajanju visokošolskih izobraževalnih programov, saj je znano, da ima doslej edini tak program management v agroživilstvu in razvoj podeželja že finančne težave. Ljutomerski župan Franc Jurša je povedal, da se že pol leta zgolj dogovarjajo o projektih, o njih glasujejo in s tem stojijo na mestu. Po njegovom bi morali biti bolj konstruktivni in usklajeni ter pripraviti nabor projektov, da ne bo prepozno. Meni, da če se v regijo ne bo pripeljalo visokošolskih programov in bodo ostali samo obstoječi srednješolski programi, bo razvoj še nazadoval.
čeprav živimo v informacijski dobi, pa se je nekdo spraševal, ali vzpostavitev internetnih priključkov sploh šteje med regijske projekte …
Zadnjo besedo bodo imeli pomurski župani
Predsednik Regionalnega razvojnega sveta je po koncu razprav dal pobudo o spremembi, da se iz že sprejete delitve sredstev vsaj 15 odstotkov denarja nameni za projekte regijskega značaja, in predlog, da se razprave o projektih preselijo v delovna telesa ter se do začetka meseca maja tudi pripravijo nabor le-teh.
Medtem ko je bil predlog o nadaljnjih aktivnostih soglasno sprejet, je pobudo o spremembi delitev sredstev podprlo sedem članov, šest pa ji je nasprotovalo, kar pa je zadostovalo za sprejetje. Zadnjo besedo pri tem bo imel Svet pomurske razvojne regije, ki naj bi se sestal predvidoma 8. maja.
