Ogledalu turbokapitalističnemu obrazu
Gledališka igra Grdoba podaja ostro satiro nezdružljivim smernicam, ki jih diktira turbokapitalizem - tržna naravnanost, večna mladost z lepoto ter individualnost – ki se prepogosto medsebojno izključujejo. Argument za uprizoritev je ravno ta prikaz izgube individualnosti v turbokapitalističnem pehanju zanjo. Na odru je uprizorjen kot dovršeno prelivanja karakterjev in prelivanje vlog igralcev.
Dramatik Marius von Mayenburg v Grdobi vsebinsko izpostavi raziskovalca Letteja – ta zaradi svojega brazgotinastega in neprivlačnega obraza na konferenci ne sme predstavljati svojega novega izuma, direktor firme raje pošlje tja nepomembnega, vendar estetsko mikavnejšega asistenta. Letteju njegovo grdoto potrdi tudi žena, zato se sam odloči za kirurški poseg, ki ga izstreli v višave tržnega uspeha in magnetnega privlaka za ženske. Vendar vse ni tako rožnato - njegov obraz je pri kirurgu patentiran in precej iskan, zato se kar naenkrat število Lettejev pomnoži...
Izguba individualnosti in preobrazba v plehkost se na odru ponazori kot prehajanje ene vloge v drugo, ki jih igralci po režisersko taktirko Borisa Kobala izpeljejo izjemno. V vlogi grdobe (Lette) nastopa odlični Uroš Smolej, Lettejevega šefa in obenem kirurga uprizarja Marko Simčič, Letejevo ženo in hkrati bogato staro damo ter obenem kirurgovo asistentko na odru odigra Mojca Funkl, v vlogi Lettejevega asistenta ter hkrati sina bogate stare dame s čudnimi spolnimi nagnjenji pa nastopa Gaber K. Trseglav.
Vrhunec predstave je trk estetske dovršenost ob zmaličenost obraza in duha, na katero nas ostro opozarja dramatik Maria von Mayenburg s svojo dramaturško zahtevo, da naj se obraz po lepotnem posegu na odru prikaže povsem enak kot pred posegom. Kobal zaostri dvoumno pomembnost videza z revijo Obrazi, ki jo podaja v roke Lettejevi ženi. Vzdušje poslovne tržne naravnanosti daje službeno dvigalo, kjer poteka tudi večina dialogov; gre za dvigalo, ki te ponese v najvišje višave in najnižje nižave. Pomenljiva je številka 25: novi Lette ima namreč 25 ljubic, samomor hoče delati s skokom iz 25. nadstropja, nastopi pa tudi 25 kloniranih obrazov.
Predstavo so sooblikovali še Jože Logar z ustrezno scenografijo (klonirani obrazi v setklenih votlinah, ki spominjajo na muzejsko zbirko), dramaturginja Alenka Klabus Vesel, prevajalec Grdobe (Der Häßliche, 2006) Milan Šefe, lektorica Maja Cerar, kostumografka Bjanka Adžič‡ Ursulov, asistentka režiserja Maja Boh in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik.
Gledališko igro Grdoba so v MGL-ju nasploh prvič v slovenskem jeziku uprizorili leta 2009.
Fotografije: Tone Stojko
Avtorica: Janja Bürmen
