To nam kar najbolj nazorno dokazuje krčenje ledenikov, najbolj boleče pa nas na to opozarjajo vremenske ujme. Tudi v preteklosti so bili ekstremni vremenski dogodki, tudi podnebje se je spreminjalo, vendar zaradi naravnih vzrokov; zdaj obstajajo dokazi, da glavnino sprememb v zadnjih desetletjih lahko pripišemo človekovemu delovanju. Predvsem s porabo fosilnih goriv (premog, nafta) prispevamo k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju (vodna para), ki posledično povzroča segrevanje ozračja (suše, toča, poplave, plazenje razmočene prsti, vročinski valovi, burja). Mednarodna javnost si sicer prizadeva, da bi omejili naraščanje koncentracije plinov v ozračju (kjotski protokol iz leta 1997 je stopil v veljavo leta 2005, podpisnica je tudi Slovenija), omejili naj bi ekonomske vidike razvoja najbogatejših držav (beri kapitala in profita). Vendar tudi izpolnjevanje obveznosti kjotskega protokola ne bo zaustavilo spreminjanja, ki se je sprožilo ob naraščanju koncentracije toplogrednih plinov, saj imajo le-ti dolgo življenjsko dobo. Zato mednarodna skupnost poleg ukrepov za omejevanje emisij pripravlja tudi strategijo in podrobne načrte za prilagajanje na spremembe.
Kaj je vloga zaščitne ozonske plasti?
Ozon (grško; ozein - dišati), trikisik O3, je alotropska modifikacija kisika, ki v molekuli vsebuje tri kisikove atome. čisti ozon je plin modre barve, je eksploziven in ima močan neprijeten vonj, je neobstojen pri sobni temperaturi, pri višji pa razpada na molekulo navadnega kisika. V manjših koncentracijah deluje osvežilno, pri večjih pa povzroča glavobol. Ozona je največ na višini 14 do 21 kilometrov in vpija najmočnejše ultravijolične žarke in nas tako varuje pred njimi, na Zemlji pa si ne moremo zamisliti življenja brez njega. V zmernih količinah ugodno deluje na psihično počutje in sodeluje v procesu nastajanja vitamina D, prevelika doza UV-sevanja pa slabi imunski sistem (opekline, povzroča kožnega raka …). Uničevanje zaščitne ozonske plasti je povzročil človek s svojimi kemičnimi proizvodi, predvsem bromovimi in klorovimi spojinami ter fluorokloroogljikovodiki. Skrbstvo nad ozonsko plastjo je že od sredine petdesetih let prevzela Svetovna meteorološka organizacija (SMO): http://www.wmo.int.
Ozon resno ogroža zdravje ljudi in naravo
Visoke koncentracije ozona, ki smo jim priča v zadnjih letih, so resna grožnja za zdravje ljudi. Koncentracije troposferskega ozona, ki je za razliko od zaščitnega stratosferskega ozona višjih zračnih plasti zdravju nevaren, so se od leta 1900 do danes povečale za 100-krat.
Ozon, ki ga ustvarjajo promet, kurišča in industrija, je za človeka najbolj nevaren v sončnih poletnih dneh med 11. in 16. uro. Poleg vpliva na ljudi, učinkujejo povečane količine ozona tudi na rastline, saj preprečujejo fotosintezo in prispevajo k oksidaciji. Poleg propadanja gozdov je znaten tudi izpad pridelkov.
Napovedi
Znanstveniki, zbrani pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 stopinj celzija. Morska gladina naj bi se dvignila za 9 do 88 centimetrov in neurja in poplave bodo povzročale vse več škode. Podnebne spremembe bodo vplivale na razširjenost bolezni, ki se prenašajo prek vode, hrane in z žuželkami. Posredno zdravje ljudi lahko ogroža tudi vpliv podnebnih razmer na razpoložljivost pitne vode (Pomurje ???) in pridelavo hrane ter na onesnaženost zraka. Spremembe prevladujočih splošnih zračnih tokov bi lahko povzročile spremembo temperature in padavinskega režima (ekstremne razmere, ki trajajo več mesecev).
Kljub vloženim naporom pa še zdaleč ne poznamo vseh zakonitosti zapletenega podnebnega sistema in prav to bo največji izziv za klimatologe v prihodnjih letih in desetletjih.
Ker so napovedi podnebnih sprememb še dokaj ohlapne, so zelo privlačne za ustvarjalce filmov o katastrofah (The Day After Tomorrow)… Vendar ne prepuščajmo se fantaziji, vprašajmo se raje, kako na spremembe lahko vplivamo tudi mi, zdaj!
