Zgradba, ki pripoveduje zgodbo o Prekmurju: Secesijska mojstrovina arhitekta Takátsa v Murski Soboti

Malo je zgradb v Prekmurju, ki bi se lahko primerjale z nekdanjo hranilnico južne Železne županije v Murski Soboti, zgrajeno leta 1907 po načrtih domačega arhitekta Lászla Takátsa oziroma Ladislava Takača. 

Vogalna hiša z nežnimi linijami in bogatim secesijskim okrasjem danes še vedno pritegne poglede mimoidočih in spominja na čas, ko se je mesto intenzivno razvijalo.

Hranilnica z umetniško vizijo

Zgodovina Hranilnice južnega dela Železne županije, ki je bila v Murski Soboti ustanovljena že leta 1894, je povezana s katoliškim duhovnikom Jánosom Szlepcem, prvim predsednikom ustanove. Novi objekt so začeli graditi prav ob glavni cesti, njegov avtor pa je bil takrat uveljavljeni arhitekt Takáts.

Zgradbo je zasnoval kot enonadstropno vogalno stavbo, s fasadama, usmerjenima na dve glavni ulici. Postavljena je bila neposredno nasproti Bölcseve lekarne, prav tako vogalne zgradbe iz konca 19. stoletja.

Takáts se je rodil leta 1880 v Murski Soboti. Po šolanju v domačem kraju in Szombathelyju je v Budimpešti študiral arhitekturo. Po kratkem obdobju kot asistent na akademiji je delal v projektivnem biroju, leta 1907 pa je v Budimpešti odprl svoj biro z arhitektom Zoltanom Tornallyayem. 

Njegovo življenje se je tragično končalo na fronti v Galiciji leta 1916.

Arhitektura brez ostrih robov

Kot piše Franc Obal, ki je v svojem delu obsežno preučeval Takátsovo delo, je zunanjost stavbe podrejena mehkim linijam brez ostrih robov, kar stavbi daje značilno »lirično zvenenje«. Ob tem posebej izpostavi vzhodni nadstrešek, ki združuje vse klasične elemente secesije.

Okrasje, ki krasi zunanji del vogalnega zidu in strešnega venca, vključuje simbolične čebele in stilizirane cvetove vrtnice. Ti so po Takátsu simbolizirali varčnost, pridnost in bogastvo, kar je idealno predstavljalo vrednote takratnega bančništva.

Od hranilnice do občinske stavbe

Po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji leta 1920 je zgradba spremenila svojo funkcijo. Vanjo se je naselila občinska uprava, ki je tam delovala do leta 1936, nato pa se preselila v Szapáryjevo graščino, ki jo je občina odkupila dve leti prej.

Stavbo je nato prevzel Alojz Faflik, znani kavarnar, ki je notranjost prenovil v skladu s svojimi potrebami, medtem ko je zunanjost večinoma ohranila svojo izvirno secesijsko podobo.

Spomnimo, da je stavba nekaj let prazna, saj je Nova ljubljanska banka ni uspela prodati.

Danes v stavbi deluje Center za socialno delo Pomurje, pred tem sta tam delovala turistično informacijski center in Hranilnica prekmurskih dobrot.