Novi davek na nepremičnine se uvaja zaradi neenotnosti in nepreglednosti sedanjega sistema. Prinesel naj bi pravično in preglednejšo obdavčitev. Kaj pa bo v resnici prinesel lastnikom nepremičnin?
Z novim sistemom davka na nepremičnine, ki bo bogatil občinske proračune, želi vlada nadomestiti tri obstoječe vrste obdavčitve, in sicer davek od premoženja iz Zakona o davkih občanov, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki se zaračunava na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov, ter pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, ki jo ureja Zakon o gozdovih.
Po finančni teži je od premoženjskih dajatev najpomembnejše nadomestilo za uporabo stavbnega zamljišča, s katerim so lastniki nepremičnin v letu 2009 občinam prinesli kar 162,029 milijona evrov.
Pripravljalci zakona kot posledico novega sistema napovedujejo pospešen gospodarski razvoj in številne koristi tako občinam, kot tudi posameznim lastnikom nepremičnin.
V novo leto z novim davkom
Novi davek naj bi prišel v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto, na Ministrstvu za finance pa pričakujejo, da bo osnutek zakona vlada imela že avgusta in bo obravnavana na septembrski ali oktobrski seji državnega zbora.
Osnova za odmero davka bo tržna vrednost nepremičnine
Geodetska uprava RS, ki je pred leti natančno popisala nepremičnine in uredila register nepremičnin, bo jeseni vsem lastnikom nepremičnine poslala posplošene ocene tržne vrednosti njihovih nepremičnin, ki bo tudi predstavljala temelj novega davka.
Najpomembnejše vprašanje za vse, ki bodo davek morali plačevati, pa je, seveda, višina zneska za davek na njihovo nepremičnino. Skoraj gotovo je, da bo upoštevana tržna vrednost v višini 80 % dejanske vrednosti nepremičnine.
Okvirno vrednost, ki jo lahko preverite na spletnih straneh GURS-a, naj bi izračunali na podlagi lokacije, starosti, velikosti in opremljenosti nepremičnine. Največjo vlogo bo pri tem odigrala lokacija nepremičnine, saj je očitno, da je vrednostna raven po državi različna (hiša v Prekmurju ne bo ovrednotena enako kot identična hiša v Ljubljani). Natančni podatki glede tega, v kolikšni meri bo vsaka od teh kategorij vplivala na vrednost posamezne nepremičnine, bodo znani, ko bodo dokončno določeni modeli množičnega vrednotenja – kdaj bo to, zaenkrat še ni znano, predvidoma pa naj bi to bilo z mesecem septembrom.
Za leto 2011 so davčne stopnje že določene – najvišje bodo v Prekmurju
Za leto 2011 bodo davčne stopnje že določene in zakonsko predpisane. Najnižjo (0,028 odstotka) bodo imeli v občinah Log - Dragomer, Mengeš in Dol. V Ljubljani in Kopru bo denimo 0,056 odstotka, najvišja davčna stopnja v državi pa v občini Šalovci – 0,375 odstotka. Druga najvišja davčna stopnja bo prav tako na Goričkem, v občini Kuzma (0,327 odstotka). Najvišje stopnje bodo namreč tam, kjer so ocenjene vrednosti najnižje. Na ta način občine ne bodo dobile manj prihodkov kot so jih dobile do sedaj z nadomestili.
Že v letu 2012 (in kasneje) pa bodo po Predlogu zakona občine same določale davčne stopnje, ki bodo različne glede na različne vrste nepremičnin na njihovem območju (stanovanjske, poslovne, industrijske, nepozidana stavbna zemljišča, kmetijska in gozdna zemljišča).
Davčne stopnje, predlagane za slovenske občine v letu uveljavitve zakona, so naslednje:
Obdavčitve bodo oproščene stavbe v lasti države, državnih agencij in institucij, cerkve in kulturni spomeniki, davku pa se bodo lahko izognili tudi tisti, ki bi jim davek ogrozil preživetje. Če vam država v 10 letih ne odmeri davka, potem ta pravica države zastara.
Nepremičnine davčnih dolžnikov v roke občine
Novost Zakona bo po 13. členu Predloga ponuja tudi možnost, da bo dolžnik, ki ne bo zmogel plačati davka, lahko z občino sklenil dogovor, da se dolg pretvori v lastniški delež občine na njegovi nepremičnini. O sklenitvi takih dogovorov bo na predlog župana odločal občinski svet, dogovor pa se lahko tudi razdre – v tem primeru se ponovno vzpostavi obveznost plačila davka, vključno z zamudnimi obrestmi.
Večja avtonomnost občin bo poskrbela tudi za večji red v evidentiranju
Občinam bo poslej še kako v interesu voditi natančne evidence vseh nepremičnin, saj bo davek na nepremičnine izključno prihodek občin. S tem se želi občinam zagotoviti stalen davčni vir.
Občina bo tudi morala najmanj deset odstotkov prihodkov iz nepremičninskih dajatev nameniti gradnji, vzdrževanju in urejanju lokalnih javnih cest, javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin. Novost bo tudi to, da bodo občine, ki jih ogrožajo naravne nesreče, lahko davčno stopnjo še zvišale za desetino.
