Bolanost pokrajine in ljudi?
Civilna iniciativa želi s forumi, na katerih razpravljajo strokovnjaki različnih področij znanosti, osvetliti pomen Mure za življenje v in ob reki, ugotoviti vpliv človekovega poseganja v naravni tok reke in ponuditi alternativne možnosti pridobivanja energije iz obnovljivih virov. »Prišel je čas, da se združimo in povemo, da si ne želimo, kar se vsiljuje,« je uvodoma glede projekta hidroelektrarn na Muri povedal lastnik veržejskega mlina ob Muri Mirko Babič.
Nujnost najvišjih standardov gradnje
O etičnih vprašanjih varovanja okolja v zvezi s postavitvijo HE na Muri je kot prvi spregovoril mag. Bernard Goršak, ki je strokovno tesno povezan z Muro prek diplome in magistrske naloge. Povedal je, da bi gradnjo elektrarn na Muri podpiral, če bi šlo za nujnost zadovoljevanja potreb. »Namesto da bi šlo za zadovoljevanje potreb, gre za zadovoljevanje želja,« je povedal mag. Goršak, ki se je opiral predvsem na dejstvo, da Slovenija na enoto proizvoda porabi trikrat več energije kot Danska. Drugi problem pri projektu HE na Muri pa Goršak vidi pri standardih gradnje. »če so naravovarstveni standardi reke Mure najvišji, potem morajo biti tudi standardi gradnje HE na najvišjem nivoju,« je dejal mag. Bernard Goršak, ki je zaključil s stavkom, da se »žednega prek vode ne damo pelati«.
Nova epizoda v boju za Muro
Na bližnjo zgodovino iz 80. let, ko so se nazadnje pojavile želje po gradnji HE na Muri, se je ozrl zgodovinar dr. Andrej Hozjan. »Začenja se nova epizoda dolge in utrujajoče bitke argumentacije za oziroma proti elektrarnam na Muri,« je povedal dr. Hozjan, ki je ob stanju pokrajine zaskrbljen tudi nad bolanostjo ljudi, ki tukaj živijo. Trenutno namreč po njegovem mnenju v Pomurju vlada vtis, da so ljudje nad celotno zadevo že dvignili roke. »V regiji ni dovolj močnega ekološkega gibanja, ki bi moralo biti odločnejše v celotni zgodbi,« je povedal dr. Andrej Hozjan, ki pomembno vlogo vidi v obnašanju lokalne politike, ki zna biti bistvenega pomena. Prav tako pomembnejšo vlogo bi po Hozjanovem mnenju morali prevzeti tudi lokalni mediji, ki bi morali voditi civilno iniciativo.
Mura sestavni del slovenske zavesti
Tudi vodja mariborske območne enota Zavoda za varstvo narave mag. Matjaž Jež se je ozrl v bližnjo preteklost, ko je pokrajina ob Muri nazadnje odgnala HE na Muri. Poudaril je, da je takrat Mura postala sestavni del slovenske zavesti. Dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode je predstavila projekt Bio Mura, v sklopu katerega naj bi v prihodnjih petih letih odprli dva rokava Mure in na nekaj mestih razširili rečno strugo. Argument zagovornikov gradnje HE na Muri, da se reka poglablja, je ovrgla z izsledki zadnjih raziskav Inštituta za vode, ki kažejo, da se struga celo dviguje in da se na nekaterih mestih oblikujejo prodišča.
Globevnikova je še opozorila, da raziskave iz Avstrije kažejo, da se vplivi HE začnejo kazati 10 do 15 let po izgradnji do 50 kilometrov dolvodno od elektrarn.
Preveč enostranska razprava?
Ob zaključku je še svoje poglede na projekt gradnje HE na Muri razkril eden organizatorjev foruma, raziskovalec Simon Balažic, ki je poudaril, da predstavljata 2 oz. 3 odstotki, kolikor bi naj k celotni proizvodnji električne energije v Sloveniji prispevale HE na Muri, zgolj nekaj kapljic v morje. Ob zaključku foruma so se med publiko pojavili tudi pomisleki o celotni razpravi, predvsem v smislu enostranskosti, saj na forumu ni sodeloval noben zagovornik gradnje HE. Kot je povedal eden izmed prisotnih, pa bi bilo potrebno ponujati tudi alternative HE, ne pa se jim zgolj nasprotuje. Simon Balažic je ob koncu povedal, da se bodo teh tem dotaknili na naslednjem forumu meseca septembra v Apačah.
Fotografije: Uroš Maučec
