Raziskava je metodološko sporna
Na vprašanje "Kaj javno mnenje pomeni posamezniku?" ni enoznačnega
odgovora. Nekaterim predstavlja moralni kompas, kam riniti, drugim
točko, od katere se odmakniti. V vsakem primeru pa informacija o javnem
mnenju postane del družbene realnosti, na katero se posameznik
(in posledično družba v celoti) odziva. Zato nobena tovrstna raziskava,
predvsem če gre za čas predvolilnega boja, ne bi smela uiti temeljitemu
premisleku o metodološki in epistemološki verodostojnosti.
V prejšnji številki lokalnega tednika Vestnik je bilo objavljeno
aktualno merjenje javnega mnenja o morebitni izvolitvi svetnikov in
županov v pomurskih občinah, podobno kot pred štirimi leti. Takrat je,
po navedbah avtorja raziskave, končni rezultat volitev bil izjemno
blizu podatkom, ki jih je pred tem napovedala njihova raziskava. Zato
je tokrat metodološko izhodišče bilo precej podobno: anketiranih je
bilo 2188 volilnih upravičencev, kar je približno 1,5 odstotka
prebivalcev pomurskih občin. Takšen skupni delež anketiranega
prebivalca sicer presega običajna merila tovrstnih raziskav in bi bilo
možno posploševanje na celotno populacijo. Vendar samo, če bi Pomurje bila ena volilna enota (ena občina), v kateri bi vsi volilni upravičenci izbirali iz enega in enakega nabora svetnikov. V tem primeru pa gre za sklop manjših
(in majhnih) občin s posebej opredeljenimi pogoji izbire, vključno s
številnimi lokalnimi nabori svetnikov. Ker vsaka volilna enota (občina)
predstavlja zaključeno populacijo, ki lahko izbira le med tej volilni
enoti prilagojeno listo svetnikov, je potreben vsakokratni izračun minimalnega števila anketirancev
(seveda naključno in starostno, spolno in izobrazbeno pestro), iz
katerega je mogoče posplošiti rezultate na celotno volilno enoto.
Vnaprej določeni standard 0,5 do 0,7 odstotka celotnega prebivalstva
velja samo za izrazito velike populacije, pri manjših enotah pa so
napake pri posploševanju iz tako majhnega vzorca veliko večje. Najbolj
očitne težave nastopijo predvsem tam, kjer je volilnih upravičencev
1129 (Razkrižje), 1198 (Dobrovnik), 1134 (Veržej) ali recimo le 533
(Kobilje).
S tem se načeloma strinja tudi dr. Samo Uhan, predavatelj na
Fakulteti za družbene vede in sodelavec pri Centru za raziskovanje
javnega mnenja. Kot sam pravi, gre največja pripomba Vestnikove
raziskave o javnem mnenju "na račun predstavitve rezultatov ankete".
Priporočeni standardi na tem področju nalagajo raziskovalcem objavo
števila volilnih upravičencev in merske napake tudi za podvzorce
oziroma vsako občino posebej. Tako bi postalo bolj očitno, za kakšen
odstotek anketirancev v posamezni občini je pravzaprav šlo. Ker se
nikjer ne omenja število volilnih upravičencev posameznih volilnih enot,
je nemogoče predvideti zanesljivost raziskave. Ali konkretneje: iz
desetih anketiranih oseb v občini Kobilje, ki ima 533 volilnih
upravičencev, je posploševanje na celotno volilno enoto precej sporno
oziroma celo zavajujoče. Seveda to ne pomeni, da raziskava na skupni
ravni ne izpolnjuje metodoloških pogojev raziskovanja. V primeru
večjih občin (kot so Murska Sobota, Lendava in Ljutomer), so napake
bistveno manjše, na ravni celotnega Pomurja pa ima raziskava veliko
večjo težo in verodostojnost, kot pravi tudi dr. Uhan v komentarju.
Strnjeno bi končne kritike obravnavane raziskave bile naslednje:
neupravičena odsotnost števila volilnih upravičencev, odsotnost
informacij o merski napaki, podatki o načinu pridobivanja anketirancev
znotraj gospodinjstva (zagotavljanje naključnosti) in razmeroma majhni
vzorci v manjših volilnih enotah, kar otežuje korektno
posploševanje.
Zdrse lokalnih raziskav o političnih preferencah je potrebno poudariti
in poudarjati zato, ker bodo najbolj usodno zaznamovali najmanjše
pomurske občine. Pred vsakimi volitvami ostane določen segment tistih,
ki bodo neodločeni tik do zadnjega dne. Ti posamezniki si posodabljajo,
dopolnjujejo in popravljajo svoja stališča vse do zadnje sekunde; tudi
s pomočjo raziskav javnega mnenja o politični naklonjenosti. Ker je
tukaj obravnavana anketa edina raziskava te vrste, ima ekskluzivno
pravico, da določi kriterije "objektivnosti" metodologije javnega
mnenja. V manjših občinah je še toliko manj prisotna ideja o medijski
pluralnosti in tiskani lokalni tednik predstavlja enega redkih kanalov,
ki prebivalce teh predelov zalaga s političnimi preferencami
pokrajine. V tem smislu bodo tudi končni rezultati volitev lahko
podobni napovedi, ki jo kaže ta raziskava (kot se je zgodilo štiri leta
nazaj). Ni pa povsem jasno, ali so rezultati podobni zato, ker je bila
raziskava odsev trenutne naklonjenosti, ali pa gre za to, kar se v
družboslovju imenuje 'Thomasov teorem': nekaj, kar je interpretirano kot
realno, se začne obnašati kot realno, ne glede na resničnost ali lažnost
samih dejstev. Ali konkretneje: če se zmaga pripisuje določenemu
kandidatu x (zaradi napačne metodologije raziskave), se lahko zgodi, da
bo kandidat x zmagal zato, ker se je del še neodločenih odločil (tudi)
pod vplivom ene (in edine) ankete v celotni regiji.
Avtor: Manuel Kuran, absolvent sociologije na FDV
