Obrambni proračun se povečuje
Obrambni sistem sestavljajo tri prvine. Najpogosteje se v javnosti omenja Slovenska vojska, veliko manj pa je govora o civilni obrambi in predvsem o sistemu zaščite in reševanja. Ogroženost s strani vojaških virov se je po koncu hladne vojne v veliki meri zmanjšala. V ospredje so stopili drugi viri ogrožanja, in sicer množične migracije, mednarodni terorizem, gospodarske krize in naravne nesreče. Prav naravne nesreče so najpogostejši vir ogrožanja v naši državi. Slovenija svojo reliefno raznolikost in specifično lego plačuje s pojavom velikega števila naravnih nesreč. Pri nas se pogosto pojavijo različne vremenske ujme, suša, potresi, požari in poplave. Tudi v Pomurju se s pojavom naravnih nesreč redno srečujemo. škodo najpogosteje povzročajo vremenske ujme, suša in poplave. V obdobju od leta 2000 do leta 2004 so po podatkih Statističnega urada RS naravne nesreče v Sloveniji povzročile prek 104 milijarde tolarjev škode. V enakem obdobju so naravne nesreče v Pomurju škode povzročile za okrog 16 milijard tolarjev. Prikazani podatki kažejo, da je škoda zaradi posledic naravnih nesreč zelo visoka. Zagotovo bi jo lahko zmanjšali z vpeljavo različnih preventivnih ukrepov. Na področju kmetijstva bi lahko v večji meri subvencionirali zavarovanje posevkov. Pred točo bi se lahko zaščitili s postavitvijo mrež proti toči, pred poplavami pa bi se lahko zavarovali s hitrejšo gradnjo obrambnih nasipov. Posebno zgodbo predstavljajo gasilske enote, ki jim primanjkuje sredstev za nakup opreme (npr. letala za gašenje). Pred kratkim je na Krasu divjal velik požar, ki so ga požrtvovalni gasilci s skrajnimi napori ukrotili in na ta način preprečili, da bi se razširil na poseljeno območje. Vendar so se kaj hitro pojavile težave pri plačilu njihovega dela.
Zbrani podatki in aktualni dogodki kažejo na zapostavljenost prvine zaščite in reševanja v obrambnem proračunu, ki trenutno znaša okrog 100 milijard tolarjev. Ta številka se bo do leta 2008 še zvišala, tako da bo dosegla 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Toda večina teh sredstev bo namenjenih za Slovensko vojsko, ki po zagotovilih strokovnjakov nujno potrebuje denar za nabavo novih vojaških sistemov. V obdobju 2008-2015 bo za nabavo nove opreme namenjenih 170 milijard tolarjev, oziroma 710 milijonov evrov. Tako naj bi v tem obdobju nabavili nove raketne sisteme, transportna letala, oklepna bojna vozila, inženirska sredstva in informacijske sisteme. Na ta način bo SV ustrezala standardom NATA. Na obrambnem ministrstvu so se že odločili za nakup novih oklepnih vozil znamke Patria. Oklepniki, ki so precej razburili slovensko javnost, bodo stali okrog 63 milijard tolarjev. Zanimivo pa je, da na MORS ne vedo povedati, kolikšno število oklepnikov bodo za ta denar v resnici dobili. Lahko se upravičeno vprašamo, ali je tolikšna investicija v SV upravičena. Zaenkrat nas nobena od sosednjih držav vojaško ne ogroža in nič ne kaže, da bi se na tem področju v prihodnosti kaj spremenilo. Torej lahko sklepamo, da bo nova oprema uporabljena v misijah v tujini. Naši vojaki bodo torej s proračunskim denarjem reševali ameriške, izraelske ter druge zablode. Doma pa nas ogrožajo požari, poplave, potresi in ujme. Seveda se postavlja vprašanje, kaj je prioriteta Ministrstva za obrambo. Na eni strani lahko tehtamo med ugledom, ki naj bi ga s sodelovanjem v mirovnih misijah pridobili v tujini, in izpolnjevanjem obveznosti v zvezi NATO ter na drugi strani med preventivnimi ukrepi za zaščito pred naravnimi nesrečami in izobraževanjem ter usposabljanjem sil Civilne zaščite in gasilcev. Najbrž bomo odgovor na naše vprašanje našli v referendumu, na katerem smo se izjasnili za pristop k zvezi NATO. Smo s to odločitvijo res kaj pridobili?
Aktualno stanje kaže, da se oborožujemo in hkrati zanemarjamo resnične vire ogrožanja. V tolažbo pa lahko na koncu omenimo podatek, da obstajajo na svetu še bolj neracionalne države. Predsednik Bush je namreč v kongres poslal predlog, po katerem naj bi obrambni proračun ZDA za leto 2007 znašal 493 milijard dolarjev. Večji del bo seveda namenjen vojski, čeprav si New Orleans še ni opomogel od katastrofalnega orkana Katrina. Ni se moč znebiti občutka, da se zgledujemo po nepravih državah.
