Zaenkrat brez pomurskih občin

Na ljubljanskem Inštitutu za trajnostni razvoj so na letošnji dan Zemlje, 22. aprila, pričeli z nacionalno kampanjo »Brez GSO!«. V kampanji so župani in občine pozvani k sprejemanju izjav o območjih brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). S podpisom izjave se posamezno območje zaveže še k izobraževanju kmetov in javnosti o GSO.

Neposredni cilj kampanje je, da se čim več slovenskih občin vključi v razpravo, opredeli do gojenja gensko spremenjenih rastlin in po možnosti sprejme izjavo o območju brez GSO. Posredno pa želi kampanja Slovenijo ohraniti brez gojenja GSO in s tem preprečiti neželene okoljske, zdravstvene, socialne in ekonomske posledice. Anketa Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (jesen 2006) je pokazala, da večina sodelujočih (85 odstotkov) meni, da bi morali gensko spremenjene rastline v prehrani prepovedati.

Zaenkrat brez pomurskih občin

Območje brez GSO je dober mesec po začetku kampanje kot prva razglasila Občina Domžale. »Danes jih je že 12, o večih pa imamo tudi informacije, da nameravajo o tem odločati na prvi naslednji seji občinskega sveta. Od začetka kampanje sta minila komaj dva meseca in z rezultati smo zato zelo zadovoljni, saj postopek v občini traja kar nekaj časa,« pravi Anamarija Slabe, ki na Inštitutu za trajnostni razvoj opravlja funkcijo strokovnega vodje. Izmed 27 pomurskih občin območja brez GSO ni razglasila še nobena. Slovenski del kampanje je povezan tudi z vseevropsko akcijo GMO-free Europe, ki je v letu in pol delovanja spodbudila čez 4500 občin in 170 regij, da so zdaj razglašena kot območja brez GSO.

Zaupanje prebivalcev in turistov

Slovenske občine nimajo pooblastil za prepoved gojenja GSO na svojem območju, razen na zemljiščih, ki so v lasti občine. Kaj lahko torej posamezna občina pridobi z razglasitvijo območja brez GSO? »Občina predvsem pokaže, da v njenem občinskem svetu sedijo osveščeni ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja na njihovem območju in v državi. Na ta način si najprej pridobi več zaupanja s strani svojih prebivalcev, po drugi plati pa lahko to uporabi tudi v promocijske namene. Predvsem pri turizmu in gastronomiji, saj so redni gostje iz Avstrije in Italije glede tega med najbolj osveščenimi v Evropi,« razlaga Anamarija Slabe.

Najučinkovitejši 'preventivni ukrepi'

Mnoge države članice, med njimi tudi Slovenija, skušajo gojenje GS urediti na nacionalni ravni. Pri nas je sicer v pripravi Zakon o soobstoju GS rastlin s konvencionalnimi, ki bo verjetno stopil v veljavo konec prihodnjega leta. »Od kmetijskega ministrstva pričakujemo tak zakon, ki bo izključil vsakršno neželeno onesnaženje z GSO. Kot organizacija civilne družbe in strokovni zavod si prizadevamo, da bi bil zakon čim bolj restriktiven, vendar pa izkušnje iz tujine kažejo, da so za preprečevanje onesnaževanja najboljši, včasih pa celo edini možni 'preventivni ukrepi', torej negojenje gensko spremenjenih rastlin,« zaključuje Anamarija Slabe, strokovni vodja Inštituta za trajnostni razvoj.