Pred časom se je v Pomurju izkazal interes po izobraževanju po waldorfski pedagogiki, tako bi se že v kratkem lahko ustanovila Waldorfski vrtec in gimnazija, ne pa tudi osnovna šola. Pogoj, da bi Waldorfska gimnazija že jeseni delala na dislocirani enoti Rakičan, je vpisanih 20 do 30 učencev, kar pa glede na izkazani interes v preteklosti in na informativnem dnevu v soboto, naj ne bi bilo nerealno. »Značilnost Waldorfskih šol, da poleg tega, da izhajajo iz razvoja otroka ali mladostnika, da se izoblikuje v okolju v katerem nastane. To pomeni, da se bo Waldorfska gimnazija v tem okolju morala razlikovati od ljubljanske, saj bo nastala v drugačnem okolju,« je na informativnem dnevu povedala Branka Strmole Ukmar, profesorica na ljubljanski Waldorfski šoli in vodja vpisa.
Bistvene razlike
V nadaljevanju sta Strmole Ukmarjeva in Maja Maletin Kolarič podrobneje predstavile učni program in način dela, ki se precej razlikuje od drugih gimnazij ali srednjih šol. Tako imenovane glavne ure potekajo vsak dan v epohah, ki trajajo po 115 minut, njihovo trajanje pa je od dveh do petih tednov. Pouk tujih jezikov, umetniških predmetov ter pouk umetniško-uporabnega oblikovanja poteka po glavni uri po rednih tedenskih urah. Cilj Waldorfske šole je dijakom ponuditi program, s pomočjo katerega se bodo lahko razvijali v celovite, odgovorne, iskrive osebnosti in se razvijali tako na intelektualnem kot tudi na čustvenem in telesnem nivoju. Razvojnim potrebam mladostnika je prilagojen tudi vrstni red obravnave učne snovi pri posameznih predmetih.
Na maturo po štirih ali po petih letih
Ker je način dela drugačen in ni na Waldorfski gimnaziji ni četrti letnik namenjen le ponavljanju za maturo, kot je to ponavadi na klasičnih gimnazijah, je dijakom v ta namen omogočen tudi peti letnik, v katerem se le ponavlja le za maturo. V tem času imajo dijaki status dijaka in vse pravice kot so štipendija, bivanje v dijaških domovih in podobno. Iz dosedanjih izkušenj se za maturo že po štirih letih odloči četrtina ali tretjina generacije, katerim se omogoči ena dodatna ura za obvezne predmete, za izbirne predmete pa so na voljo konzultacije.
Zgodovina waldorfske pedagogike
Prva šola po principu waldorfske pedagogike je zaživela jeseni leta 1919 v Stuttgartu, na pobudo Emila Molta, lastnika tovarne Waldorf Astoria. Idejni vodja je bil Rudolf Steiner, tako da je danes na svetu že preko 1000 waldorfskih šol, ki so na vseh celinah. V Sloveniji se je Waldorfska šola s poukom pričela 1. septembra 1992 kot prva nedržavna oziroma zasebna šola. Status edine zasebne šole so imeli vse do lanskega leta, ko se je v Sloveniji odprla še Katoliška osnovna šola. Danes ima zavod Waldorfska šola Ljubljana tri skupine v vrtcu, ki je začel delovati septembra 1993, vseh devet razredov osnovne šole, štiri letnike srednje šole in maturitetni tečaj, enoto vrtca na Hrušici in organizacijsko enoto v Mariboru, kjer je že šest razredov osnovne šole. Vsega skupaj se po waldorfski pedagogiki v Sloveniji izobražuje 418 otrok.
Vpisni pogoji in šolnina
Prijave za vpis je potrebno oddati na Waldorfska šola Ljubljana, Streliška 12, 1000 Ljubljana. Če bo zanimanje za Waldorfsko gimnazijo v Pomurju dovolj zanimanja, se bo pravno-formalno uredilo dislocirano enoto Rakičan, do jeseni pa se bo opravilo usposabljanje strokovnega kadra, ki naj bi bil pretežno iz lokalnega okolja. Če bo zanimanje premajhno, se bo prijavljene kandidate pravočasno obvestilo, da bodo lahko kandidirali v prvem krogu na drugih šolah pod enakimi pogoji kot tisti, ki bodo oddali prijave na izbrane šole do 23. marca. Poudariti je še potrebno, da čeprav je omenjena šola v celoti priznana s strani države, pa je potrebno še dodatno plačati šolnino, s katero se krijejo stroški za dodatne učitelje in material za delo pri pouku, prav tako se v šoli prejmejo tudi vsi zvezki. Šolnine v Ljubljani so od 45 do 150 evrov mesečno in so odvisne od socialnega statusa oziroma prihodkov družine. Koliko bo znašala šolnina v Pomurju še ni znano.
