Prestrukturiranje in stečaj tekstilnega giganta Mura je primer kompleksnih procesov, ki so se odvijali in se še odvijajo tudi v mnogih drugih podjetjih in imajo škodljive posledice za zdravje ljudi.
Vsak osmi pomislil na samomor
Rezultati raziskave Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki je bila predstavljena na današnji tiskovni konferenci kažejo na slabo zdravstveno stanje delavcev, ki so bili izpostavljeni prestrukturiranju v Muri, še posebej izstopa slabo duševno zdravje: za depresijo se je zdravila kar četrtina anketiranih, vsak osmi pa je že pomislil na samomor.
Svojo zgodbo so predstavile tudi štiri Murine delavke, ki delijo usodo številnih, ki so bili ali pa so še zaposleni v Muri.Delavke pripovedujejo podobne zgodbe, v Muri so začele delati že zelo zgodaj, nekatere celo mladoletne. Vendar pa je bilo v tistih časih vzdušje v Muri popolnoma drugačno. Čutila se je pripadnost, sočutje, sodelovali so med sabo in si pomagali. “Bili smo ljudje,” so si enotne delavke. Potem pa je prišlo leto 2008 in stečaj podjetja. Delavke pravijo, da sodelovanja z vodstvom praktično ni bilo, vse informacije so izvedeli iz medijev oziroma govoric z ulice, ki so se žal večinoma pokazale za resnične. Poslabšali so se odnosi tudi med sodelavci. Jeza in nemoč ob izgubi službe je pri marsikateri vodila v depresijo, zdravstvene težave so se poslabšale oziroma so se pojavile nove. Vsaka se je znašla po svoje, podporo pa so iskale predvsem pri svojih najbližjih.
Proces prestrukturiranja Mure škodljiv za delavce
Rezultati raziskave so pokazali, da je proces prestrukturiranja Mure potekal na način, ki bi lahko bil škodljiv za delavce. Odnosi med vodstvom in delavci so se v obdobju tik pred stečajem glede na obdobje pred letom 2008 močno poslabšali. V tem času so se pomembno poslabšali tudi odnosi med sodelavci. Odnosi med sodelavci v obdobju po stečaju se niso vrnili na raven odnosov iz leta 2008. Podobno se je zgodilo tudi z zaupanjem v vodstvo podjetja, ki je značilno upadlo v obdobju tik pred stečajem in se tudi po stečaju ni vrnilo na raven zaupanja pred letom 2008.
Sodelovanja delavcev v procesih odločanja ni bilo
Sodelovanje delavcev v procesih odločanja je bilo zelo slabo oziroma ga praktično ni bilo, vseeno pa je bila v obdobju pred prestrukturiranjem možnost sodelovanja večja kot tik pred stečajem in tudi kot po stečaju. Podobno je bilo tudi z obveščanjem delavcev o dogajanju v podjetju, saj so anketiranci navajali, da so bili v obdobju tik pred stečajem še slabše obveščeni kot pred prestrukturiranjem in po stečaju. Anketirani delavci, ki so menili, da jih podjetje ni obveščalo, so informacije najpogosteje pridobivali iz medijev in od sodelavcev.
Zgornja tabela kaže, da so delavci Mure slabše ocenjevali svoje zdravje, kar dve tretjini jih je namreč svoje zdravje ocenilo kot slabo ali zadovoljivo, pogosteje pa so poročali tudi o boleznih, ki jih lahko povežemo s posledicami stresa: povišan krvni tlak, povišan holesterol v krvi, rana na želodcu ali dvanajsterniku, sladkorna bolezen in depresija. Bolezensko stanje pa se jim je med prestrukturiranje leta 2009 pogosto poslabšalo.
Posebej izstopa depresija
Pri primerjavi zbolevnosti anketirancev z rezultati raziskave v splošni populaciji še posebej izstopa depresija. Za depresijo se je kadarkoli v življenju že zdravila četrtina anketirancev, med stečajem pa se je zdravstveno stanje poslabšalo slabi polovici obolelih za depresijo.
Na slabo duševno zdravje anketirancev kaže tudi podatek, da jih je slabih 14 odstotkov že pomislilo na samomor, dve tretjini izmed njih se je o tem z nekom tudi pogovorilo, z osebnim zdravnikom ali kom drugim v zdravstvenem domu, s partnerjem ali sorodnikom, kar tretjina pa tega ni zaupala nikomur.
Delavci Mure v brezupu
Polovica anketiranih je poročala, da nima nobenih pomembnih načrtov za prihodnost zase in za svojo družino. Vsi ti podatki kažejo na precejšen brezup, v katerem so se po stečaju znašli delavci Mure. Spodbuden podatek pa je, da imajo anketiranci dobre socialne vezi in da jih ima kar dobrih 95 odstotkov nekoga, na kogar se lahko obrnejo po pomoč tako v čustvenih kot tudi finančnih težavah. Največkrat je to zakonec/partner, drugi član družine ali prijatelj.
