Skupna kmetijska politika kmetom pomaga tudi pri ohranjanju travnikov, biotske raznovrstnosti in značilne kulturne krajine.
V okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo imajo pomembno vlogo operacije intervencije IRP18.03 – Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, Biotska raznovrstnost in krajina. Namenjene so ohranjanju travniških habitatov, metuljev, opraševalcev, vrstno pestrih travnikov in drugih naravovarstveno pomembnih površin.
Tokrat se je Anja v videoklicu obrnila na svetovalko Martino Gomboc iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Govorili sta o dveh pomembnih operacijah: BK.1 oziroma HAB – posebni traviščni habitati in BK.2 oziroma MET – traviščni habitati metuljev.
Obe operaciji sta povezani predvsem s prilagojeno rabo travnikov, časom košnje, omejitvami pri gnojenju ter ohranjanjem naravne vrednosti travniških površin. S takšnimi praksami kmetje prispevajo k varovanju življenjskega prostora rastlin, metuljev, opraševalcev in drugih vrst, ki so vezane na ekstenzivno upravljane travnike.
Travnik mora ostati v rabi, a na pravi način
Kot je pojasnila svetovalka, pri operacijah HAB in MET ne gre za to, da bi kmet travnik preprosto pustil pri miru. Ravno nasprotno – travnik mora ostati v kmetijski rabi, vendar na način, ki omogoča preživetje rastlin, metuljev in drugih opraševalcev.
Gre za travnike, ki imajo posebno naravovarstveno vrednost. Na njih uspevajo številne značilne travniške rastline, njihova pestrost pa je pogosto rezultat dolgoletnega, tradicionalnega gospodarjenja.
»Kmet pri tem še vedno kmetuje, le način rabe je nekoliko prilagojen,« je pojasnila sogovornica.
Kaj pomeni operacija HAB?
Operacija HAB se nanaša na posebne traviščne habitate. To so travniki z veliko vrstno pestrostjo, na katerih najdemo rastline in živali, ki so vezane prav na takšen način rabe.
Takšni travniki niso nastali sami od sebe, ampak so se oblikovali skozi dolgo obdobje ustreznega gospodarjenja. Zato jih je treba tudi v prihodnje ohranjati z rabo, ki ne povzroči izginjanja značilnih vrst.
Pomembno vlogo ima predvsem čas košnje. Če se travnik pokosi prezgodaj, rastline nimajo dovolj časa za cvetenje in semenjenje. S tem se postopoma zmanjšuje število rastlinskih vrst, travnik pa izgublja svojo naravovarstveno vrednost.
Zakaj košnja ne sme biti prezgodnja?
Pri vrstno bogatih travnikih ni vseeno, kdaj pride kosilnica. Rastline potrebujejo čas, da razvijejo cvetove, privabijo opraševalce in ustvarijo semena.
Prezgodnja košnja lahko zato pomeni, da se naravni cikel prekine. Travnik se sčasoma spremeni, na njem pa začnejo prevladovati vrste, ki so odpornejše na intenzivnejšo rabo.
Cilj ukrepov ni opustitev košnje, temveč pravilno načrtovana košnja, ki omogoča, da travnik ostane tako kmetijsko uporaben kot naravovarstveno pomemben.
Omejitve pri gnojenju imajo svoj namen
Pri teh travnikih so pomembne tudi omejitve pri gnojenju. Prekomerno gnojenje namreč spremeni sestavo travnika, saj začnejo prevladovati hitreje rastoče in bolj konkurenčne vrste.
Zaradi tega lahko številne značilne travniške rastline izginejo. Podobno velja tudi za prepogosto košnjo, ki ne dopušča dovolj časa za razvoj rastlin in živali.
Zato prilagojena raba pomeni iskanje ravnovesja – travnik se še vedno uporablja, vendar tako, da se njegova pestrost ohranja.
Zakaj imajo metulji svoj ukrep?
Posebna pozornost je namenjena tudi operaciji MET – traviščni habitati metuljev. Kot je pojasnila sogovornica, so določene vrste metuljev močno vezane na travniške habitate.
Za svoj razvoj potrebujejo določene rastline, ustrezen življenjski prostor in dovolj časa. Če se travnik pokosi prezgodaj ali preveč pogosto, se lahko njihov razvoj prekine.
Metulji so tudi pomemben pokazatelj stanja travnika. Kjer se pojavljajo, je to pogosto znak, da je travnik dobro ohranjen in da na njem še vedno potekajo naravni procesi.
Prilagojena košnja koristi tudi opraševalcem
S pravilno načrtovano košnjo lahko kmet pomembno prispeva k ohranjanju metuljev, ne da bi travnik opustil.
Če se košnja izvede ob pravem času, imajo metulji več možnosti, da zaključijo svoj življenjski krog. Koristi pa nimajo le metulji, temveč tudi drugi opraševalci, ki so odvisni od cvetočih travnikov.
Takšna raba zato ne pomeni le skrbi za posamezno vrsto, ampak za širši travniški ekosistem.
Kmet kot varuh kulturne krajine
Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027 takšne ukrepe podpira zato, ker imajo širšo javno korist. Z njimi se ohranjajo biotska raznovrstnost, habitati metuljev in opraševalcev ter značilna kulturna krajina.
Kmetje imajo pri tem pomembno vlogo, saj prav z ustrezno rabo preprečujejo, da bi travniki izginili, se zarasli ali izgubili svojo pestrost.
»S tem ne ohranjamo samo posameznega travnika, ampak tudi številne rastlinske in živalske vrste, ki so od teh habitatov odvisne,« je poudarila sogovornica.
Bistvo je usklajevanje kmetovanja in narave
Glavno sporočilo operacij HAB in MET je, da travnik ostane v uporabi, vendar na način, ki omogoča preživetje rastlin, metuljev in drugih opraševalcev.
Ne gre torej za nasprotje med kmetovanjem in naravo, temveč za njuno usklajevanje.
»Travnik mora ostati v uporabi, vendar na način, ki ohranja njegovo naravno vrednost in vrstno pestrost,« je sklenila sogovornica.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
