Valentin Hajdinjak napoveduje nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske, krepitev kadrov in podporo domači obrambni industriji. V Murski Soboti naj bi zaživel tudi center za usposabljanje za varstvo pred poplavami.
Mir in varnost v Evropi nista več samoumevna, zato mora država vsak dan skrbeti za svojo pripravljenost, je v oddaji Iz našega studia na televiziji IDEA poudaril obrambni minister Valentin Hajdinjak.
V pogovoru je spregovoril o stanju Slovenske vojske, povečevanju obrambnih izdatkov, pomanjkanju kadra in priložnostih, ki se zaradi vlaganj v obrambo odpirajo tudi za Pomurje.
Kot je dejal, je zanimanje mladih iz Prekmurja in širšega Pomurja za službo v Slovenski vojski nadpovprečno glede na druge slovenske regije.
»Varnost ni več samoumevna«
Hajdinjak se je na obrambno ministrstvo vrnil po več kot desetletju. Ob prevzemu resorja je po njegovih besedah ugotovil, da na ministrstvu delajo dobri in strokovni ljudje.
Nekatere projekte, ki so bili zastavljeni v preteklosti, bodo nadaljevali in nadgrajevali. Popraviti pa želijo tudi odločitve, ki so po njegovi oceni škodovale kredibilnosti Slovenije znotraj zveze NATO. Minister je opozoril na spremenjene varnostne razmere v Evropi in njeni širši okolici.
»Varnost, kot smo si jo včasih predstavljali, da je samoumevna, take varnosti ni več,« je povedal.
Ob vojni v Ukrajini je omenil tudi konflikte na Bližnjem vzhodu. Ti lahko po njegovih besedah povzročijo gospodarsko nestabilnost, težave pri dobavi energentov in posledično tudi družbeno nestabilnost.
Poudaril je, da ljudi ne želi strašiti, vendar je bolje biti pripravljen kot nepripravljen.
Slovenija naj bi presegla dva odstotka bruto domačega proizvoda
Velik del pogovora je bil namenjen obrambnim izdatkom in zavezam Slovenije znotraj zveze NATO. Hajdinjak je dejal, da je bila Slovenija edina med 32 članicami zavezništva, ki ni izpolnjevala dane zaveze o obrambnih izdatkih v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda.
Po njegovih besedah želi vlada Sloveniji povrniti kredibilnost, zato naj bi država že letos presegla prag dveh odstotkov.
Denar bo namenjen modernizaciji vojske, izgradnji zmogljivosti in zagotavljanju varnosti slovenskih vojakov. Minister je zavrnil trditve, da NATO Sloveniji določa, katero opremo mora kupiti.
»NATO od nas ne zahteva nič, česar ne bi sami ponudili,« je dejal.
Pojasnil je, da je Slovenija ob vstopu v zavezništvo sama predlagala področja, na katerih bi lahko bila Slovenska vojska najbolj uspešna.
Brez zaveznikov bi bili stroški večji
Po njegovih besedah članstvo v zvezi NATO pomeni tudi delitev bremen. Slovenija nima vseh zmogljivosti, ki bi jih potrebovala za samostojno obrambo svojega zračnega prostora. Pri tem ji pomagajo zaveznice, med drugim Italija in Madžarska.
Če bi morala Slovenija za vse zmogljivosti poskrbeti sama, bi bili stroški bistveno večji. Hajdinjak je kot primer pomena zaveznikov izpostavil Ukrajino. Ob tem je dejal, da Slovenija ostaja neomajna podpornica Ukrajine.
»Brez zaveznic, brez prijateljev in brez podpornikov težko uspeš,« je poudaril.
Osemkolesnikov ni, cena pa se je podvojila
Minister je kritičen do odločitve prejšnje vlade, ki je prekinila pogodbo za nakup osemkolesnikov 8x8. Kot je dejal, je država zaradi prekinitve plačala pogodbene kazni, novih oklepnikov pa še vedno nima.
»Oklepnikov nimamo, cena oklepnika na trgu pa se je podvojila. Na slabšem smo, nimamo pa nič,« je povedal.
Modernizacija in opremljanje Slovenske vojske bosta zato med pomembnejšimi nalogami njegovega mandata. Hkrati bo treba nadaljevati kadrovsko popolnjevanje, saj najnovejša oprema brez usposobljenih ljudi po njegovih besedah nima prave vrednosti.
V vojski želijo do 11 tisoč pripadnikov
Zanimanje mladih za vojaški poklic se po ministrovih besedah povečuje. Taborov za mlade in študente se je letos udeležilo več kot tisoč ljudi. Sklenjenih naj bi bilo tudi 869 pogodb o štipendiranju.
Vsako leto naj bi se približno sto štipendistov odločilo za zaposlitev v Slovenski vojski. Hajdinjak je med pogovorom navedel, da si želijo doseči normativni cilj 11 tisoč pripadnikov profesionalne sestave in pogodbene rezerve. Pozneje je ob predstavitvi trenutnega stanja omenil cilj deset tisoč pripadnikov, medtem ko naj bi jih bilo trenutno okoli 7600.
Poudaril je, da morata pridobivanje kadra in nakup nove opreme potekati hkrati. »Lahko kupimo najnovejšo opremo, vendar če nimamo ljudi, ki bi jo uporabljali, nismo naredili nič,« je dejal.
V Murski Soboti center za varstvo pred poplavami
Hajdinjak meni, da je obrambno ministrstvo že zdaj eno najbolj decentraliziranih ministrstev. Po Sloveniji ima vojašnice, izpostave za zaščito in reševanje ter regionalne centre za obveščanje.
Pomemben projekt je načrtovan tudi v Murski Soboti, kjer naj bi zgradili center za usposabljanje za varstvo pred poplavami. Odločitev o projektu je bila sprejeta že v času prejšnjih ministrov. Trenutno naj bi pripravljali podlage za nadaljnje odločitve.
Center bo namenjen usposabljanju pripadnikov civilne zaščite za preprečevanje posledic poplav in ukrepanje ob naravnih nesrečah.
»Ta center bo v Murski Soboti,« je zagotovil Hajdinjak.
Po njegovem mnenju bo projekt dodatno okrepil sistem zaščite in reševanja ter prispeval k večji varnosti prebivalcev.
»Gasilci tečejo proti ognju«
Minister želi enako pozornost kot Slovenski vojski nameniti tudi sistemu zaščite in reševanja. Ta je zaradi vse pogostejših poplav, požarov, žleda in drugih naravnih nesreč aktiviran vedno pogosteje.
Hajdinjak meni, da ima Slovenija enega najboljših sistemov zaščite in reševanja v Evropi in na svetu. Posebej je izpostavil prostovoljne gasilce, ki imajo pomembno vlogo tudi v Prekmurju.
»Ko je nekje požar, mi tečemo od ognja stran. Gasilci so tisti, ki tečejo v ogenj, da bi rešili življenje in premoženje,« je povedal.
Po njegovih besedah je treba prostovoljstvo spodbujati in gasilcem odpraviti administrativne ovire, da se bodo lahko posvečali svojemu osnovnemu poslanstvu.
Želi si več mladih v vojaških uniformah
Hajdinjak želi do konca mandata nadaljevati dobre projekte, modernizirati Slovensko vojsko in povrniti kredibilnost Slovenije znotraj zavezništva.
Med njegovimi glavnimi cilji so tudi pridobivanje novih pripadnikov ter nadaljnja krepitev sistema zaščite in reševanja.
»Želim si veliko novih mladih ljudi, deklet in fantov, ki bodo z veseljem oblekli vojaško uniformo in bodo ponosni pripadniki Slovenske vojske,« je sklenil.
