Skupna kmetijska politika kot podpora razvoju ekoloških kmetij.
Skupna kmetijska politika 2023–2027 z intervencijami razvoja podeželja za naložbe podpira posodobitev kmetijske infrastrukture, skladiščenje pridelkov ter razvoj predelave.
Takšne podpore so za kmetije pomemben korak k večji odpornosti, stabilnejši pridelavi in dolgoročnemu razvoju, še posebej v času, ko se kmetijstvo vse bolj sooča z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami, sušo, točo in drugimi posledicami podnebnih sprememb.
Dve ključni investiciji na kmetiji Moja biodežela
Eden takšnih primerov je ekološka kmetija Moja biodežela iz Jastrebcev v občini Ormož, kjer so v okviru Skupne kmetijske politike izvedli dve večji investiciji: naložbo v zasebni namakalni sistem in naložbo v izgradnjo rastlinjakov.
Kot je pojasnil Primož Pukšič, sta bili ti pridobitvi za razvoj kmetije zelo pomembni, saj so vremenske razmere danes vse bolj nepredvidljive. Z zasebnim namakalnim sistemom so izboljšali zanesljivost namakanja, z rastlinjaki pa pri občutljivih kulturah, kot sta paradižnik in paprika, zmanjšali odvisnost od vremena ter omejili negativne vplive toče in drugih vremenskih pojavov.
Vsebina se neposredno navezuje na Strateški načrt SKP 2023-2027 za Slovenijo, predvsem na intervenciji IRP40 - Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme ter IRP04 - Naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij.
Dodatno se primer vsebinsko povezuje tudi z IRP19 - Ekološko kmetovanje, saj Moja biodežela prikazuje razvoj ekološke zelenjadarske kmetije, ki z naložbami povečuje odpornost pridelave, stabilnost oskrbe in dolgoročno trajnostno usmeritev kmetije.
Od prašičereje do ekološke zelenjadarske kmetije
Moja biodežela je družinska kmetija z dolgo zgodbo preobrazbe. Nekoč je bila to klasična prašičerejska kmetija, nato pa se je družina odločila za popolno spremembo smeri. Začetnik in idejni vodja kmetije je Zvonko Pukšič, ki se je leta 1998 odločil, da se bodo usmerili v ekološko kmetovanje.
Kot poudarjajo na kmetiji, so želeli pridelovati hrano brez umetnih gnojil, pesticidov in drugih sredstev, ki ne sodijo v njihovo razumevanje zdrave pridelave. Tako so klasično kmetijo postopoma preoblikovali v ekološko zelenjadarsko kmetijo, kjer je v ospredju spoštovanje narave, kakovost hrane in odgovornost do kupcev.
Ekološka pridelava zahteva znanje, vztrajnost in prilagajanje
Prehod v ekološko kmetovanje ni bil enostaven. Na kmetiji poudarjajo, da so bili prvi koraki zahtevni, saj ekološka pridelava zahteva več ročnega dela, več znanja, več opazovanja narave in veliko vztrajnosti. A prav ta usmeritev je postala temelj njihovega razvoja.
Danes kmetujejo po načelih ekološkega kmetovanja, obenem pa so razvili tudi lasten pristop, imenovan metoda H∞N oziroma Harmony ∞ Nature, s katerim želijo delo na kmetiji čim bolj približati naravnemu ravnovesju.
Ozimnica po naročilu in razvoj lastnih izdelkov
Njihova glavna dejavnost je pridelava in predelava zelenjave, predvsem ozimnice po naročilu. Za družine po vsej Sloveniji pripravljajo vloženo zelenjavo, kot so rdeča pesa, kumare, paprika, mešana solata, stročji fižol, ajvar in drugi izdelki.
Poleg tega razvijajo tudi blagovno znamko Moj kruhek, pod katero ponujajo mešanice mok. V zadnjih letih veliko vlagajo tudi v marketing, neposreden odnos s kupci in razvoj novih prodajnih poti, kar je prispevalo k rasti kmetije in prihodkov.
Kratka pot od njive do kozarca
Posebnost Moje biodežele je tudi kratka pot od njive do kozarca. Na kmetiji poudarjajo, da je zelenjava po obiranju hitro predelana, večina dela pa je opravljena ročno.
Tak pristop zahteva veliko dela, a omogoča večjo skrb za kakovost izdelkov.
Stranke lahko spremljajo nastanek ozimnice skozi sezono, od setve in rasti na njivi do obiranja in vlaganja zelenjave v kozarce. S tem gradijo zaupanje, preglednost in neposredno povezavo med kmetijo ter kupci.
Namakanje in rastlinjaki kot odgovor na podnebna tveganja
Prav v takšnem načinu dela so naložbe v namakanje in rastlinjake ključnega pomena. Ekološka zelenjadarska pridelava je močno odvisna od vremenskih razmer, zato lahko suša, vročinski valovi ali toča hitro ogrozijo pridelek.
Zasebni namakalni sistem kmetiji omogoča boljše upravljanje z vodo in stabilnejšo oskrbo rastlin v sušnih obdobjih. Rastlinjaki pa omogočajo bolj nadzorovane pogoje za rast občutljivih kultur, podaljšanje sezone in večjo zaščito pridelka pred vremenskimi vplivi.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
