Mišja mrzlica je bolezen, ki jo povzročajo glodalci in se pojavlja v vseh obdobjih. Človek se s to boleznijo okuži preko stika z okuženimi predmeti in hrano. Preventiva pred boleznijo je previdnost pri shranjevanju hrane, tako da je ta nedosegljiva glodalcem, pri čiščenju prostorov, ki bi lahko bili okuženi, pa se primerno zaščitimo. Na leto v soboški bolnišnici sprejmejo štiri do pet bolnikov s kliničnimi znaki mišje mrzlice.
Pri nezdravljenih bolnikih se smrt pojavi v 5 do 10 odstotkov primerov
Štiri tedne in več po okužbi se lahko pojavi mrzlica, vročina, glavobol in drugi splošni znaki, krvavitve v sluznico ustne votline in veznico, krvavitev iz nosu, možen je otrpel tilnik. Pogosta je različno huda prehodna odpoved ledvic. Okrevanje ponavadi privede do popolne ozdravitve. Pri nezdravljenih bolnikih se smrt pojavi v 5 do 10 odstotkov.
Mrtvih glodalcev se ne dotikajmo
Povzročitelji mišje mrzlice so virusi, ki jih v okolju s slino in iztrebki izločajo glodalci, zlasti miši in voluharice, verjetno pa tudi podgana in krt. Bolezen se pojavlja poleti pri poljedelcih na podeželju, pozimi pa tudi v mestih oziroma gosto naseljenih krajih, predvsem zaradi okuženih predmetov in hrane v shrambah. Človek se najpogosteje okuži preko vdihavanja prahu, ki je okužen z izločki glodalcev, lahko pa tudi preko uživanja okužene hrane ali vode, ter pri stiku s kužnino neposredno preko kože.
Iz bolnišnice sporočajo, da se pred obolevnostjo zaščitimo tako, da se ne dotikamo mrtvih glodalcev, hrano pa zavarujemo na način, da je glodalci ne morejo okužiti s svojimi izločki. Pri čiščenju prostorov, ki bi lahko bili okuženi s posušenimi izločki glodalcev, pa ravnamo izredno previdno: uporabljamo mokro čiščenje z detergenti, uporabljamo masko in rokavice. Po čiščenju pa si roke temeljito umijemo z milom in tekočo toplo vodo. V poletnih mesecih pri delu na vrtu uporabljamo rokavice. Kopanje v površinskih vodah ni priporočljivo.
Debato o tem si lahko preberete tudi na našem forumu - Mišja mrzlica v Spartacusu?
