Nejasnosti predvsem glede sedežev in vlog pokrajin
Državni zbor je na izredni seji 26. junija tega leta z 62 glasovi za in s petimi glasovi proti sprejel odlok o razglasitvi ustavnega zakona o spremembah 121., 140. in 143. člena ustave, ki so z razglasitvijo tudi stopile v veljavo. Spremembe omenjenih členov ustave omogočajo ustanovitev pokrajin. Ustanavljanje pokrajin je bilo sicer možno že pred ustavnimi spremembami, vendar je bilo prepuščeno občinam, ki naj bi se o povezovanju v pokrajine odločale prostovoljno. S spremembo 143. člena ustave pa je predvideno, da se pokrajine kot samoupravne lokalne skupnosti za opravljanje lokalnih zadev širšega pomena ustanovijo z zakonom. Spremembe 121. in 140. ustavnega člena pa so odstranile ovire za prenos državnih nalog v izvajanje pokrajinam.
Za dejansko ustanovitev pokrajin pa bo potrebno sprejeti še zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin, zakon o volitvah v pokrajinah in zakon o postopku za ustanovitev pokrajin. Na podlagi teh zakonov bodo med drugim opredeljene naloge bodočih pokrajin in njihovo financiranje. Z zakonom naj bi tako DZ tudi določil, da mora država zagotoviti potrebna sredstva za izvedbo prenesenih nalog na pokrajine.
Z namenom usklajevanje »pokrajinske« zakonodaje se je v torek sestala tudi koalicija. Predsedniki in vodje poslanskih skupin koalicijskih strank so dosegli načelno soglasje o paketu prej omenjenih štirih predlogov zakonov na področju ustanovitve pokrajin. Predsednik vladajoče SDS Janez Janša je po sestanku napovedal, da se bodo v dveh tednih do paketa opredelili tudi organi koalicijskih strank, nato pa naj bi opravili tudi posvete z opozicijo. Zakone naj bi do konca leta poslali v parlamentarno proceduro. Osnova za določitev pokrajin je 12 statističnih regij, a bi bilo po mnenju ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko pokrajin lahko tudi več, do 14. O drugem številu se je že pred časom dogovorila tudi koalicija. Pokrajinski zakoni naj bi med drugim predvidevali prenos določenih sredstev z državne uprave na pokrajine, prav tako pa bi naj državna uprava pokrajinam odstopila nekaj zaposlenih. Pokrajine naj bi tako v bodoče opravljale tudi nekatere funkcije, ki jih zdaj opravlja državna uprava z ministrstvi in ostalimi organi. Samostojneje naj bi urejale področja srednjega šolstva, urejanja prostora, prometa in socialnega varstva. Odprta vprašanja so še pri temah trajanja mandata »deželnih« vlad ter način prenosa pristojnosti na pokrajine. Rešitve segajo od takojšnjega prenosa vseh pristojnosti do postopnega prenosa le-teh.
Ob paketu štirih zakonov pa se pojavlja še peti, ki bo določil območja, sedeže in imena pokrajin. Sprejeli bi ga naj šele po sprejetju omenjenega paketa štirih zakonov, zanj pa se zahteva dvotretjinska večina navzočih poslancev.
