Trend kupovanja in uporabe ustekleničene vode se je množično razširil tudi v Sloveniji
Po Sloveniji kroži elektronska pošta z podpisano dr. Lučko Kajfež Bogataj, ki izpostavlja problematiko množične uporabe ustekleničene vode.Največji problem uživanja ustekleničene vode je odpadni plastični material, ki se izdeluje iz naftnih derivatov, reciklira pa se ga manj kot četrtino. Tudi porabljena količina energije za prevoz, shranjevanje, dostavo in hlajenje vode predstavljajo globalni ekološki problem, ki se ga ljudje ne zavedajo. Če bi vsak Slovenec letno popil le eno steklenico ustekleničene vode, bi za to porabili 415 tisoč sodčkov nafte, kateri moramo prišteti še fosilna goriva, ki so bila porabljena za polnjenje, prevoz, hlajenje (klimatske naprave) in recikliranje.
Z ekonomskega vidika je ustekleničena voda 240 do 10 tisoč krat dražja kot voda iz pipe, čeprav kakovostni standardi zakonsko veljajo za obe enako.Pravilnik o pitni vodi je bil sprejet že pred 15 leti in je usklajen z evropskimi standardi. Očitki, da je slovenska voda iz pipe oporečna in da vsebuje škodljive snovi so neresnični. Večina ustekleničenih voda v prodaji ne vsebuje dejanske izvirske vode. Etikete na plastenki, ki označujejo kakovost vode pa so za uporabnika nepregledne in neuporabne.
Za liter ustekleničene vode se porabi četrt litra nafte
Enormne količine energije, ki se porabijo za izdelavo in prizvodnjo ustekleničenih voda in vzporednih produktov (zamaški, plastenke) so nepotrebne in ustvarjajo nepredstavljive dobičke lastnikom in proizvajalcem. Kontradiktorno z "zdravo izvirsko vodo" je tudi, da se za vsak liter ustekleničene vode med delovnim procesom porabi tri litre navadne vode, ki konča kot odpadna voda. Slovenci imamo še vedno kakovostno vodo, ki pa jo ne znamo ceniti, saj je težko kljubovati prioritetam ekonomskih trendov.