Študentski gladiatorji v boj

študentska populacija pod okriljem šOU v Ljubljani, ki je na zadnjih volitvah pred dvema letoma študentsko dirigentsko palico zaupala Samostojni akademski skupini (SAS), bo tako zadnji teden v oktobru (24. in 25.) ponovno odločala o sestavi študentske vlade. Ker je v prejšnjih mandatih različnih študentskih skupin dogajanje na šOU črnilo kar nekaj nepravilnosti, smo za mnenje o stanju minulega dveletnega obdobja povprašali predsednika šOU v Ljubljani Boruta Kozana: »Delovanje šOU ocenjujem kot zelo pozitivno. V obdobju vodenja predsedstva, ki je bilo izvoljeno s strani poslancev SAS, so se pravice študentov obdržale oziroma v nekaterih primerih celo izboljšale. šOU pa v teh letih ni zabeležil nobene nepravilnosti in s tem pridobil ugled med študentsko in širšo slovensko javnostjo.« Pa sam namerava še enkrat kandidirati? »Sam ne mislim kandidirati za nobeno posredno ali neposredno voljeno funkcijo. šOU je izkušnja, ki pa je in mora biti tudi časovno omejena, saj je to dobro tako za posameznike kot za organizacijo,« pravi Kozan o načrtih za prihodnost.

Priprave na volitve

Ker predvolilno obdobje ponuja takšne in drugačne predvolilne cvetke, smo pokukali v tabor skupine SAS in skupine Modrih, ki bosta poleg Neodvisnih študentskim volivcem ponujali svoje kandidate na posameznih fakultetah. Jernej Buzeti, predsednik SAS, ki v študentskem zboru šOU v Ljubljani z 22-člansko zasedbo zavzema veliko večino sedežev, pravi, da priprave na volitve potekajo v pozitivnem duhu, in delo poslancev njegove skupine v preteklem obdobju ocenjuje kot zelo dobro. »V naši skupini je vsak posameznik cenjen, vsakega spoštujemo in iz tega razloga tudi od naših članov pričakujemo, da vsakega spoštujejo ter skušajo pomagati vsakemu študentu. Na drugi strani se skupina Modrih, ki ji poveljuje Boris Kaučič, na letošnje volitve pripravlja precej »modrujoče«: »Veliko modrujemo,« pojasnjuje Kaučič predvolilne priprave Modrih, ki naj bi se sicer povezovali z »oldtimerjem« študentske politike Tomom Juvanom, zdaj že nekdanjim predstavnikom za odnose z javnostmi na študentski organizaciji Slovenije, in Borutom čehom, enim glavnih pobudnikov letošnjih študentskih demonstracij.

Kaj ponujajo?

Buzeti, predsednik SAS, ki nastopa s tradicionalno oranžno barvo in s sloganom »Kaj pa ti misl'š?«, takole ocenjuje program svoje skupine: »Naš program je usmerjen predvsem na aktivno in spoštljivo zastopanje študentov. Vsekakor ne smemo pozabiti na nadaljevanje reforme šOU v Ljubljani, katere bistvo je transparentno delovanje.« Ravno tako kot o pripravah na volitve v taboru Modrih tudi o svojem programu niso želeli razkriti nobenih oprijemljivih podatkov: »Modro molčimo,« nam je pojasnil Kaučič, ki se je s svojimi sodelavci, kot kaže, odločil za dokaj skrivnostno predvolilno taktiko.

Kaj pričakujejo?

Po koncu volitev, ki se bodo na vseh fakultetah zaključile 25. oktobra, bo volilni odbor pričel z ugotavljanjem izida glasovanja, sekundarno štetje glasov pa se bo izvajalo v roku najkasneje štirih dni po koncu glasovanja. Rezultati volitev morajo biti znani najkasneje peti dan po koncu volitev. In kakšna so pričakovanja? Buzeti takole zre v prihodnost: »V prvi vrsti gre za to, da študenti izvolijo predstavnike, ki jim zaupajo in za katere menijo, da jih bodo tudi dobro zastopali. In taki predstavniki študentov, to smo prepričani, so kandidati Samostojne akademske skupine, z jasno vizijo in veliko željo po zastopanju študentov. V naše kandidate trdno verjamemo in jim zelo zaupamo, zato tudi na volitvah pričakujemo zelo dobre rezultate.« V taboru Modrih o pričakovanjih končnih rezultatov pravijo: »Ne borimo se za šOU, temveč za študente.«

Sicer pa je na trenutke vsiljivo borbo pred volitvami za študente laike na področju študentske organiziranosti ponovno pričakovati tudi letos. Volitve, ki prek sposobno izvoljenih kadrov lahko pomembno vplivajo na prihodnost študentskega življenja, tako v demokratičnem sistemu kot tudi v študentski sferi predstavljajo še kako odločujoči faktor študentov, katerih interese in želje zastopajo predstavniki, sicer zaupanja vredni s strani vodjev posameznih skupin. Končna odločitev pa bo kot v vsakem demokratičnem sistemu tudi v študentski demokraciji pripadla volivcem, ki bodo tako konec oktobra s svojimi glasovi izkazovali (ne)zaupanje posameznim kandidatom oziroma skupinam.