Strah pred odkritjem bolezni? Udeležba Pomurcev v presejalnih programih nižja od povprečja

Leta 2023 so najdaljšo pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje beležili v Gorenjski regiji, kjer ženske v povprečju dočakajo 86 let, moški pa 80 let.

Takoj za njo je Osrednjeslovenska regija, kjer je življenjska doba žensk 85,7, moških pa 80,6 leta.

Najnižja pričakovana življenjska doba pa je v Pomurski regiji, kjer ženske v povprečju živijo 83,2 leta, moški pa 77,2.

Povprečje je v Sloveniji za ženske 85,7 leta, za moške pa 79,5 leta.

O razlogih za hitro umrljivost je za Sobotainfo že spregovorila Staša Vodička, zdravnica družinske medicine v soboškem zdravstvenem domu. Njena pojasnila si lahko preberete na povezavi.

Sestavljen kazalnik z vseh vidikov

Pogovarjali pa smo se tudi z Martinom Ranflom, predstojnikom območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ranfl je pojasnil, da podatke, o pričakovani življenjski dobi v Pomurju razumejo kot sestavljen kazalnik z vseh vidikov:

»Na eni strani zdravega življenjskega sloga, na drugi pa tudi tistih socioekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje.«

»Težava so različne razvade, kot sta alkohol in tobak«

Ranfl je pojasnil, da je za ohranjanje in krepitev zdravja ključen zdrav življenjski slog, v katerega spadata zdrava prehrana in zadostno gibanje.

»Težava so različne razvade, kot sta alkohol in tobak. Pri alkoholu in tobaku gre za zasvojenost in zaradi tega se osebe, ki to konzumirajo, kljub mogoče nižjim dohodkom, težje izvijejo iz primeža zasvojenosti.

Zdrava prehrana je le en dejavnik, ki je sestavljen z več vidikov. Potrebno je zadostno uživanje zelenjave in mesa. Ni dovolj le kvalitetna hrana, ampak tudi sama sestava jedilnikov,« je pojasnil.

Premalo gibanja in nizka udeležba v presejalnih programih

Predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedal, da je zelo pomembna telesna dejavnost, ki ni samo gibanje na delu:

»Sestavlja jo več vidikov. V sodobnem času se vsi gibljemo premalo, več je sedečega dela, kar prispeva k manjši prisotnosti zadostne količine telesnih dejavnosti.

Tudi udeležba v presejalnih programih je nižja od povprečja v Sloveniji. Del tega je povezan s strahom pred odkritjem bolezni, del z nepoznavanjem.«

Kako obrniti trend?

Čeprav Pomurje velja za regijo bogate kulinarične tradicije in pridelave kakovostne hrane, podatki kažejo, da življenjska doba prebivalcev zaostaja za slovenskim povprečjem.

Izzivi se pojavljajo tudi zaradi slabšega ekonomsko-socialnega statusa in različnih razvad.

Trend se bo lahko izboljšal le s spremembami prehranskih navad, rednemu gibanju in večjim zaupanjem v zdravstveni sistem.