Nova neuspešna javna dražba zemljišč v SOIC-u
Kaj je krivo, da ponovno ni bilo zanimanja za nakup prostih prostih zemljišč v Severni obrtno-industrijski coni je po mnenju župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca težko povedati, očitno pa je kapitalski trg in nakupovanje zemljišč povsem upadel, in to ne le v soboški občini, ampak tudi drugod po Sloveniji. Čez tri mesece se bo možno pogajati neposredno, zato na občini upajo, da bodo takrat bolj uspešni. Tako je pred kratkim interes za preselitev proizvodnje v Prekmurje zanimalo podjetje, ki se ukvarja z alternativnimi viri energije. Dopis so poslali na več občin, s soboške občine pa so njim kot prvi posredovali željene podatke.
Primer Obi in Xal
Kot pravi Štihec cena kvadratnega metra, ki je tokrat znašala 18,4 evrov, ni previsoka, saj so investitorji v drugi fazi kupili zemljišča še po višji ceni. Tudi v drugi fazi se na eni dražbi ni pojavil niti en interesent, čez štiri mesece pa je soboška občina prodala zemljišče, na kateri je danes trgovski center Obi. Takrat so z direktnimi pogajanji prodali kvadratni meter zemlje po ceni 75 evrov, na dražbi pa se je prodajalo po 16,5 evrov. Na drugi strani pa je Xal kupil zemljišče na javni dražbi, ker pa je bilo za to zemljišče veliko zanimanje, pa so kupili za dva in polkrat višjo ceno od izhodiščne.
Brezplačen prenos zemljišča na investitorje ni možen
Na eni od sej mestnega sveta je eden od mestnih svetnikov županu predlagal, da naj bi se zemljišča investitorjem ponudila kar brezplačno, kar pa kot pravi Štihec ni mogoče, saj tega ne omogoča zakonodaja. Najnižja cena, po kateri bi zdaj lahko prodali zemljišče, je po zakonodaji lahko petnajst odstotkov manjša od ocenjene, nazadnje so prodajali osem odstotkov nižje od ocenjene cene. Je pa možno investitorjem ponuditi ugodnosti kot na primer plačilo komunalnega prispevka na več obrokov ali delni odpis, vendar le s soglasjem in sklepom mestnega sveta.
Dr. Horvat: »SOIC je zgrešen, dokler ne bo obvoznice«
Za časnik Finance je državni sekretar za območja z razvojnimi izzivi in tudi soboški svetnik dr. Andrej Horvat prejšni teden izjavil, da je da je naložbena politika soboške občine zgrešena. »Jaz mislim, da je Severno obrtna-industrijska cona zgrešena, dokler ne bo obvoznice. To se je pokazalo tudi na zadnji dražbi, da lahko občina naredi kar hoče, ne more pa zapolniti cone. Če je toliko vsega, predvsem pa prihodki, odvisno od tega, to ne more biti dobra naložbena politika,« argumentira svojo izjavo dr. Horvat. Da pa se ne bi v SOIC-u špekuliralo in bi se več gradilo, predlaga občini nek sistemski ukrep na državni ravni, po katerem bi se investitorje, ki ne bodo začeli graditi v dogovorjenem roku, dodatno obdavčilo.
Štihec odgovarja dr. Horvatu
»Če bi bil SOIC premalo atraktiven ne bi prišli podjetji Wolford in Xal, ki sta letos dobile nagrado kot najboljši tuji investiciji v Sloveniji. Da je naložbena politika občine slaba, tu se najin pogled zelo razlikuje. Sam trdim, da vse kar je vloženo v edini resurs, ki je nepremakljiv, torej zemljišče, je vedno dobra naložba. Če mi denar vlagamo v komunalno opremljanje zemljišč in s tem vzpostavimo predpogoj za nove investitorje, je to zame dobra naložba, za njega pa očitno ni,« odgovarja Štihec in sprašuje, kje v Sloveniji še imajo tako veliko cono kot je v Murski Soboti SOIC in je do te mere komunalno opremljena kot je ta. Po njegovem kjer nimajo tega, nimajo tudi investitorjev. Štihec še pravi, da soboška občina vlaga v SOIC že šest let, tudi sredstva za razvoj regije, katera nekateri vlagajo v gostilne in turistične točke.
Južna cona kot možen novi razvojni pol
Dr. Horvat je za Finance soboški občini še očita, da že govorijo o južni coni, čeprav še severna ni prodana, na kar Štihec odgovarja tako: »Treba je razmišljati tudi srednjeročno in dolgoročno in dr. Horvat očitno nikoli ni delal na nivoju občine ali z investicijami, kjer je potrebno planirati. Kaj bi se zgodilo, če mi ne bi premišljevali, kaj bo čez pet let? Recimo z zemljišči, če jih bomo imeli na voljo, če jih bomo uspeli že komunalno opremiti, čez pet let bi se razvoj kar se tiče novih investitorjev lahko ustavil.« Na južnem delu ob izhodu z avtoceste je lahko novi razvojni pol občine, saj se vsepovsod na taki lokaciji prej ali slej zgodijo servisno-oskrbne dejavnosti in v to smer se tudi razmišlja. Vsa zemljišča tam okrog so državna, kar pomeni le en sogovornik, s katerim se je treba pogovoriti, če so pripravljeni spremeniti namembnost njihovih zemljišč in ponuditi zemljišča velikim investitorjem kot svoj vložek. Štihec dodaja, da sta se v preteklosti za takšno lokacijo ob izhodu z avtoceste že zanimala Magma International in Japi (vsejaponsko združenje proizvajalcev in dobaviteljev avtomobilske industrije).
