Ste vedeli, da predniki vampirja Drakule izvirajo nedaleč od Pomurja?

| v Lokalno

Grof Drakula je eden najbolj znanih vampirjev, o katerem so pisali knjige in snemali filme. Verjetno pa niste vedeli, da bi Drakula pravzaprav lahko "zaživel" le kakšnih petdeset kilometrov izven Murske Sobote.

Verjetno vas ni veliko, ki še niste slišali za Drakulo, verjetno enega najbolj markantnih filmskih likov, ki je "živel" v romunski Transilvaniji. Veliko bolj je verjetno, da boste prvič prebrali, da je bila pravampirka Carmilla doma na avstrijskem Štajerskem. Kot so prebrali med brskanjem po enem izmed avstrijskih forumov, bi bil Drakula avstrijski Štajerec, če pisatelj Bram Stoker ne bi odkril Transilvanije.

Pred Drakulo je bila Carmilla

Drakula je luč sveta ugledala leta 1897, Carmilla irskega avtorja Sheridana Le Fanuja pa 25 let prej. Pripovedovalka zgodbe v knjigi med drugim vpraša "Gotovo ste že slišali za vraževerje, da na avstrijskem štajerskem, Moraviji, Šleziji, turški Srbiji, Poljski in celo Rusiji strašijo vampirji?". 

V knjigi dekle, ki prebiva v gradu z očetom kakšnih "30 milj od Gradca" doživi strašne stvari s čudovito mlado žensko, ki jo obišče v gradu. Tudi na ta način na avstrijsko Štajersko pride ugled vampirske pokrajine. Zakaj se v literaturi vedno pojavlja ta pokrajina, je eno izmed vprašanj, ki si ga zastavljajo naši severni sosedje? 

"Sledi" vodijo do grada Hainfeld

Peter Krenn, nekdanji vodja deželne orožarne v Gradcu, naj bi to to vprašanje preučil v svojem eseju in naletel na grad Hainfeld blizu Feldbacha, ki je največji grad na vodi oziroma grad obdan z vodo v avstrijski Štajerski. Pri tem naleti tudi na ime njegove bivše lastnice, grofice Johanne Anne von Purgstall, rojene Cranstoun iz Škotske.

Ta plemenska gospa naj bi bila zaslužna za to, da je avstrijska štajerska postala država literarne vampirske države. Zakaj? Grofica naj bi si v svojih starejših letih zaželela obisk iz domovine, zato je je obiskal škotski kapitan Basil Hall, ki se je po popotovanju po Italiji ustavil še pri grofici na avstrijskem Štajerskem. 

Kot piše Kleine Zeitung je Hall o tem pisal tudi v potopisu z naslovom "Grad Hainfeld ali: Zima na avstrijskem Štajerskem", ki je izšel leta 1836. Pri tem je zapisal naslednje:

"Nikoli ne bi sanjali, da bomo preživeli šest mesecev v gradu na avstrijskem Štajerskem, tako daleč, v deželi o kateri nismo nič vedeli," je napisal Hall, ki je v potopisu poročal o težko dosegljivih območjih, ki jih naseljujejo dolgočasna kmečka ljudstva, v katerih je zaznati neurejeno vraževerje z najrazličnejšimi strahovi in grozotami.

Srhljiva avstrijska Štajerska

Tudi zato ne čudi, da je irski avtor Le Fanu svojo vampirsko zgodbo umestil ravno v to deželo. Celo osnovno idejo "divje pripovedi" je prevzel iz potopisa kapitana Halla. 

"Nekega dne, je stara ženska, ki jo je spremljala mlada lepa deklica, prosila nekega Štajerca za sprejem v njegovo hišo, ker sta bili izčrpani. Stara gospa je izginila in moški je imel mlado lepo deklico za vratom. Tudi priimek vampirke Carmille Karnstein, namiguje na nemško različico iz škotske besede Cranstoun, ki je dekliško ime plemiške grofice von Prugstall".

Toda le malo je manjkalo, da bi bilo na avstrijskem štajerskem še bolj srhljivo. Na Brama Stokerja, rojenega v Dublinu in avtorja "Drakule" naj bi močno vplivala ravno zgodba "Carmilla" irskega Le Fanuja. Svojo zgodbo Drakule naj bi tudi sam želel umestiti v avstrijsko pokrajino. Toda potem je Stoker naletel na zgodovinsko figuro transilvanskega princa Vlada Dracule in lahko bi dejali, da je vse ostalo zgodovina.

O gradu Hainfeld, ki se nahaja le petdeset kilometrov izven Murske Sobote smo pred časom že pisali v članku o mističnih gradovih v naši okolici, ki so vredni obiska. 

Preberite še

Komentarji

Nessi

kakšen lepi grad,
naši pa so vse gradove po vojni porušili ali pa so jih <

Čika-pajo

Razlika med tedanjimi vampirji ter sedanjimi je samo v tem da so tedanji vampirji pili kri navadni raji, vampirji pa ne pijejo kri temveč pijejo denar navadne raje . Teh novodobnih vampirjej je polno imajo tudi svoje klube, svoje stranke itd. Skupno pa jim je več za vsako ceno.

Nicki Nicki

Daj bodi ti tiho ker nimaš pojma gnoj

Forjanič

Pm pomejni ka je zdaj Celec NETOPIR?????

Profile picture for user buldog buldog

Jodlarji pač vedo, kaj pomeni turizem.... tu jim ni para na svetu; no, mogoče edino Grki, ki svoje zgodbe imenujejo miti.. Gre za prodajanje zgodb, prodajanje zgodb in še enkrat prodajanje zgodb. Kako se to dela, si poglejte v Međugorju.

V članku je opisan primer, kako tržiti ta grad, ki ni nič posebnega. Z zgodbo o vampirki. "Dokazi" se vedno najdejo. Pa saj ni važno, če bodo kaj "ukradli" Romunom ali komu drugemu.... glavno, da se služi.

Mikolo

Sploj nemo steu, ker vase tovrstne objave so 90% nakladanja in laganja!
Fuj vas boj sobotainfo

Nicki Nicki

Tebi se sam zdi nakladenje in laganje ker nimaš pojma kaj kej to

vampirolog

Evo, kak me vidite..... za dvej leti de tej grad totalno obnovljeni, na parkplaci de pa sakši den najmenje 10 avtobusov s turisti, kerin do za drage pejneze nakladali zgodbice o štajerskih vapiraj in za tou masno kasejrali. Pri nas pa niti grad na Goričkon, niti Lendavski grad, niti Beltinski, niti Soboški, niti Rakičanski..... nemajo nikše vsebine s kerimi bi privabljali turiste. Mi smo resno katastrofa od lidij.

Mali gringo

Turniško županjo bi pital kak je kaj z izgradnjo kolesarske steze od Renkovec do nadvoza :)

Varašanec moj

Pazi, ka se tij nede poškalilo. Odspodaj je škliski pod šteri se zove Volilni molk.

77777777887

Što de te hodo v te jebene ruševine , glih kot pri nas , same podrtije , brez vsebin .

hahah

Ma pa komentator Vampirlolog,čisto praf,kak je napijsal..dosa lidij hodi neven recimo na Slovaško,Češko,Romunijo,Avstrijo recimo pa še kama,glidat ti stare,ruševine,pa zrihtane ruševine in najbole pritegne,kakša takša zgodba,neven tu je pa pred 300 lejti žijvo en ka je,krf puo,pa neven,se spreminjal v vukodlaka,še gjesdin saga po hodnikaj,vepa lidji dragi,šteri ste bilij količ ka majo dele kak je pa Hrvaška obala ,pa šopingcenter Grac,Škocka slujži z takšimi zgodbami,ka se se kadij kak fejst,tan sakiši grad ma nekšoga duha ka saga,na ve po par škocih viskijah,že saka senca zusaga ..ali ja ..trbelo de več vlagati v ti zadeve,mamo lejpe dvorce,gradove tu v prekmurji pa pomurji,trbej jin dodati malo misterije,kakšo gostinsko ponudbo kcoj,pa si debelo pa mastno slujžimo na ti račun..pa nedo tej spomeniki zgodovine propadali,pa nedo nikomi v breme ...nego v ponos.

čarnobejli

v boltincaj bi isto lejko obnovili oz odprli tunel med cerkvijo in gradon, vmes bi šče malo kaj "zosagali" in evo za 10 evrov bi sigurno što ščel ite po tuneli od grada do cerkve, kakša pogostitev kcoj, malo šče brejg vklučte za gradom,.... ali to čakati od elice in podobnih na ZTK je preveč, glavno ka uni plačo majo - živel socializem

?

This 17th Century Slovenian Writer Gave the World Vampires
By Noah Charney • 10/30/17 11:45am

George Chakiris and Geraldine James who appeared in the 1978-1979 production of The Passion of Dracula at The Queen’s Theatre in London. Steve Burton/Keystone/Getty

A few years back, it seemed like you couldn’t turn on a TV without bumping into one of the many vampires of pop culture, in the likes of the Twilight series, Blade, Interview with a Vampire and True Blood. While Buffy the Vampire Slayer and Abraham Lincoln: Vampire Hunter may have come and gone, don’t expect vampire drama to die out any time soon—this folkloric being has basically been en vogue since 1897, when Bram Stoker published Dracula.

While most folks will think that Stoker’s novel “invented” vampires as we think of them today, this is only partly true. Dracula popularized vampires, and certain aspects of their behavior and abilities—like transforming into a bat, a wolf, or fog, climbing up vertical walls like a spider, needing to sleep through the day—Stoker was certainly not the first to publish an account of what constitutes a vampiric being, nor were most of Count Dracula’s characteristics Stoker’s own invention.

The Oxford English Dictionary credits the first use of the word vampire to an essay called Travels of Three English Gentlemen, written in 1734 and published in 1745. Though there was already written documentation from 1725, when Austrian officials reported on a Serbian tradition of digging up buried corpses and “killing vampires.” Vampire lore, however, goes back much further, having played a role in folk stories throughout central and eastern Europe. The actual word, vampire, is of uncertain origin. One theory links it to the Old Russian word, upyri, meaning “to thrust violently,” which was mentioned as a noun in the medieval Russian text Word of Saint Grigoriy. But the OED neglects to mention the first printed book that describes the practices of vampires: Glory of the Duchy of Carniola, published in 1689. The author was Johann Weikhard Freiherr von Valvasor, a Slovenian aristocrat living in what was then the Habsburg Empire, writing in Slovenian and German. He was widely-enough read to have been granted an honorary membership of London’s famous Royal Society.

So it was Valvasor, a polymath, publisher, scientist and ethnographer, who wrote what appears to be the first printed text on vampires, and it was this text that served as inspiration for the “rules” of vampirism that were enshrined by Bram Stoker in 1897 novel, Dracula. Valvasor was interested in recording the folklore and traditions of his homeland, a region called Carniola in what is today Slovenia, and what was then heartland of the Habsburgs. Valvasor represents a fascinating fulcrum between absolute belief in magic and the supernatural, and a desire to seek a scientific, rational explanation for inexplicable phenomena. He genuinely, wholeheartedly believed in supernatural beings, and he was thoroughly religious (which of course requires a solid belief in the supernatural), but he also sought scientific explanations to “explain away” that which was universally considered the result of magic. This is obvious in Valvasor’s most famous investigation on the “disappearing lake” of Cerknica, which half the year is dry pastureland, and half the year floods and becomes the largest lake in Slovenia. Tradition had it that a group of witches performing rituals atop a local mountain controlled the flooding and draining of the lake. But while Valvasor believed in witchcraft, he was determined to find a more natural explanation. And so he did—a generation or two before the Enlightenment made this kind of investigation the norm.

Valvasor records the story of an Istrian vampire named George (or Giure, if we’re being precise). The traditions of vampire mythology, particularly how a vampire can be killed, come straight from his texts. He wrote of a specific example from 1672, the case of Giure Grando.

In the town of Krinck, the night after the burial of the freshly-dead Giure, a priest named Father George was enjoying a post-funeral meal with the Widow Grando and relatives. When the priest opened the door to leave, he claimed to have seen “the dead man sitting behind the door,” at which point he fled. Giure was spotted by numerous former acquaintances in the weeks following, usually going from house to house, knocking on doors throughout the town. Residents of the houses on whose doors he knocked began to die, and the locals were not happy about it. Even Widow Grando claimed to have seen him—and slept with him—before she turned to the local sheriff, Miho Radetič, for protection. That makes Sherrif Miho the first recorded vampire hunter. He set out with a team of nine “courageous neighbors,” strengthened by quantities of “strong spirits,” carrying two lanterns and a crucifix. They opened Giure’s grave only to find “the corpse’s face flushed red; he turned and looked at them with a smile, then opened his mouth.” All nine vampire hunters freaked out (understandably, it must be said) and ran. The sheriff came to his senses and (Valvasor wryly comments) “was quite annoyed to find that nine living men could not handle a single dead one, and were transformed into rabbits at a single glance.”

There were, apparently, several traditional methods of re-killing vampire corpses. The first one that Sheriff Miho tried was to impale the suspiciously rubicund (and mobile) corpse in the stomach with a stake made of hawthorn. But Giure proved too resilient: The stake bounced off his stomach, and they were unable to pierce it.

Time for Plan B. Sheriff Miho summoned a priest who performed an exorcism rite (one which almost certainly inspired The Exorcist, though it has not been credited), holding aloft the crucifix by lamplight and shouting, repeatedly, “Here is Jesus Christ, who saved us from damnation and died for us!” Giure’s corpse began to weep. Another member of the team tried to chop off Giure’s head with a garden hoe, but he went at it half-heartedly. So in stepped a local authority, Marshall Milasič, and used the hoe to “send the dead man’s head flying” (Valvasor was not shy about describing projectile body parts). As soon as it was severed, the head “began to scream as if he were still living, and the grave filled with blood.” With a wonderfully matter-of-fact coda, Valvasor concludes the episode by saying, “And from that point on, Grando left his wife and other folk in peace.”

While the folklore of vampires dates back far longer, with vampire-like monsters described in ancient tales in most of the world’s cultures, we can credit the wonderfully-lively Valvasor with having been the first to codify the vampire story, penned as fact, in a printed book. So this Halloween, maybe consider making Giure Grando, rather than Dracula, your muse.

Dr Noah Charney is a professor of art history and best-selling author, based in Slovenia. His latest books include Slovenology: Living and Traveling in the World’s Best Country and The Collector of Lives: Giorgio Vasari and the Invention of Art. Find him at www.noahcharney.com.

Lepec

Zagotovo so to predniki spoštovanega gospoda dr. Celeca

Lucifer

To z povezavo z Irsko pa z Stokerjem ima legenda o vampirjih v Avstriji le malo skupnega. V Avstrijo oz. v Avstro Ogrsko se je legenda o vampirjih dejansko prenesla iz takratne okupirane Srbije natanko iz občine Medveđa kjer so dejansko verjeli in imeli primer vampirizma ampak primer nima nobene povezave z čekani kot to vidimo v filmih. Na avstrijskem štajerskem so imeli bolj probleme z čarovništvom kot pa z vampirji. V začetku Habsburške monarhije je v dvorcu Krumau v češki Bohemiji oz. Böhmnu prebivala aristokratska kneginja Eleonore Schwarzenberg z skrivnostno boleznijo. Bila je vneta pristašica alternativne medicine, preparatov ter ostra nasprotnica cerkve. Legenda govori, da bi naj zaradi kronične nespečnosti vsako noč tavala po dvorcu, pila volčje mleko in se dala zazidati v grobnico. Primer je kasneje dala raziskati celo sama Marija Terezija ampak do konkretnih dokazov o vampirizmu ni prišlo. Z krvjo je pa imela dejansko opravka kruta madžarska krvna grofica Elizabeta Bathory, sadistka, serijska morilka, ki je imela gradove po Madžarskem in na Slovaškem polne ujetništva mladih deklet kjer jih je brutalno mučila nato pa ukazala slugam, da jih ubijejo ter shranijo njihovo kri. Z krvjo se je umivala ter posledično tudi pila kajti verjela je, da bo z mladostno kri postajala vse bolj mlajša.

Komentarji

Nessi

kakšen lepi grad,
naši pa so vse gradove po vojni porušili ali pa so jih <

Čika-pajo

Razlika med tedanjimi vampirji ter sedanjimi je samo v tem da so tedanji vampirji pili kri navadni raji, vampirji pa ne pijejo kri temveč pijejo denar navadne raje . Teh novodobnih vampirjej je polno imajo tudi svoje klube, svoje stranke itd. Skupno pa jim je več za vsako ceno.

Nicki Nicki

Daj bodi ti tiho ker nimaš pojma gnoj

Forjanič

Pm pomejni ka je zdaj Celec NETOPIR?????

Profile picture for user buldog buldog

Jodlarji pač vedo, kaj pomeni turizem.... tu jim ni para na svetu; no, mogoče edino Grki, ki svoje zgodbe imenujejo miti.. Gre za prodajanje zgodb, prodajanje zgodb in še enkrat prodajanje zgodb. Kako se to dela, si poglejte v Međugorju.

V članku je opisan primer, kako tržiti ta grad, ki ni nič posebnega. Z zgodbo o vampirki. "Dokazi" se vedno najdejo. Pa saj ni važno, če bodo kaj "ukradli" Romunom ali komu drugemu.... glavno, da se služi.

Mikolo

Sploj nemo steu, ker vase tovrstne objave so 90% nakladanja in laganja!
Fuj vas boj sobotainfo

Nicki Nicki

Tebi se sam zdi nakladenje in laganje ker nimaš pojma kaj kej to

vampirolog

Evo, kak me vidite..... za dvej leti de tej grad totalno obnovljeni, na parkplaci de pa sakši den najmenje 10 avtobusov s turisti, kerin do za drage pejneze nakladali zgodbice o štajerskih vapiraj in za tou masno kasejrali. Pri nas pa niti grad na Goričkon, niti Lendavski grad, niti Beltinski, niti Soboški, niti Rakičanski..... nemajo nikše vsebine s kerimi bi privabljali turiste. Mi smo resno katastrofa od lidij.

Mali gringo

Turniško županjo bi pital kak je kaj z izgradnjo kolesarske steze od Renkovec do nadvoza :)

Varašanec moj

Pazi, ka se tij nede poškalilo. Odspodaj je škliski pod šteri se zove Volilni molk.

77777777887

Što de te hodo v te jebene ruševine , glih kot pri nas , same podrtije , brez vsebin .

hahah

Ma pa komentator Vampirlolog,čisto praf,kak je napijsal..dosa lidij hodi neven recimo na Slovaško,Češko,Romunijo,Avstrijo recimo pa še kama,glidat ti stare,ruševine,pa zrihtane ruševine in najbole pritegne,kakša takša zgodba,neven tu je pa pred 300 lejti žijvo en ka je,krf puo,pa neven,se spreminjal v vukodlaka,še gjesdin saga po hodnikaj,vepa lidji dragi,šteri ste bilij količ ka majo dele kak je pa Hrvaška obala ,pa šopingcenter Grac,Škocka slujži z takšimi zgodbami,ka se se kadij kak fejst,tan sakiši grad ma nekšoga duha ka saga,na ve po par škocih viskijah,že saka senca zusaga ..ali ja ..trbelo de več vlagati v ti zadeve,mamo lejpe dvorce,gradove tu v prekmurji pa pomurji,trbej jin dodati malo misterije,kakšo gostinsko ponudbo kcoj,pa si debelo pa mastno slujžimo na ti račun..pa nedo tej spomeniki zgodovine propadali,pa nedo nikomi v breme ...nego v ponos.

čarnobejli

v boltincaj bi isto lejko obnovili oz odprli tunel med cerkvijo in gradon, vmes bi šče malo kaj "zosagali" in evo za 10 evrov bi sigurno što ščel ite po tuneli od grada do cerkve, kakša pogostitev kcoj, malo šče brejg vklučte za gradom,.... ali to čakati od elice in podobnih na ZTK je preveč, glavno ka uni plačo majo - živel socializem

?

This 17th Century Slovenian Writer Gave the World Vampires
By Noah Charney • 10/30/17 11:45am

George Chakiris and Geraldine James who appeared in the 1978-1979 production of The Passion of Dracula at The Queen’s Theatre in London. Steve Burton/Keystone/Getty

A few years back, it seemed like you couldn’t turn on a TV without bumping into one of the many vampires of pop culture, in the likes of the Twilight series, Blade, Interview with a Vampire and True Blood. While Buffy the Vampire Slayer and Abraham Lincoln: Vampire Hunter may have come and gone, don’t expect vampire drama to die out any time soon—this folkloric being has basically been en vogue since 1897, when Bram Stoker published Dracula.

While most folks will think that Stoker’s novel “invented” vampires as we think of them today, this is only partly true. Dracula popularized vampires, and certain aspects of their behavior and abilities—like transforming into a bat, a wolf, or fog, climbing up vertical walls like a spider, needing to sleep through the day—Stoker was certainly not the first to publish an account of what constitutes a vampiric being, nor were most of Count Dracula’s characteristics Stoker’s own invention.

The Oxford English Dictionary credits the first use of the word vampire to an essay called Travels of Three English Gentlemen, written in 1734 and published in 1745. Though there was already written documentation from 1725, when Austrian officials reported on a Serbian tradition of digging up buried corpses and “killing vampires.” Vampire lore, however, goes back much further, having played a role in folk stories throughout central and eastern Europe. The actual word, vampire, is of uncertain origin. One theory links it to the Old Russian word, upyri, meaning “to thrust violently,” which was mentioned as a noun in the medieval Russian text Word of Saint Grigoriy. But the OED neglects to mention the first printed book that describes the practices of vampires: Glory of the Duchy of Carniola, published in 1689. The author was Johann Weikhard Freiherr von Valvasor, a Slovenian aristocrat living in what was then the Habsburg Empire, writing in Slovenian and German. He was widely-enough read to have been granted an honorary membership of London’s famous Royal Society.

So it was Valvasor, a polymath, publisher, scientist and ethnographer, who wrote what appears to be the first printed text on vampires, and it was this text that served as inspiration for the “rules” of vampirism that were enshrined by Bram Stoker in 1897 novel, Dracula. Valvasor was interested in recording the folklore and traditions of his homeland, a region called Carniola in what is today Slovenia, and what was then heartland of the Habsburgs. Valvasor represents a fascinating fulcrum between absolute belief in magic and the supernatural, and a desire to seek a scientific, rational explanation for inexplicable phenomena. He genuinely, wholeheartedly believed in supernatural beings, and he was thoroughly religious (which of course requires a solid belief in the supernatural), but he also sought scientific explanations to “explain away” that which was universally considered the result of magic. This is obvious in Valvasor’s most famous investigation on the “disappearing lake” of Cerknica, which half the year is dry pastureland, and half the year floods and becomes the largest lake in Slovenia. Tradition had it that a group of witches performing rituals atop a local mountain controlled the flooding and draining of the lake. But while Valvasor believed in witchcraft, he was determined to find a more natural explanation. And so he did—a generation or two before the Enlightenment made this kind of investigation the norm.

Valvasor records the story of an Istrian vampire named George (or Giure, if we’re being precise). The traditions of vampire mythology, particularly how a vampire can be killed, come straight from his texts. He wrote of a specific example from 1672, the case of Giure Grando.

In the town of Krinck, the night after the burial of the freshly-dead Giure, a priest named Father George was enjoying a post-funeral meal with the Widow Grando and relatives. When the priest opened the door to leave, he claimed to have seen “the dead man sitting behind the door,” at which point he fled. Giure was spotted by numerous former acquaintances in the weeks following, usually going from house to house, knocking on doors throughout the town. Residents of the houses on whose doors he knocked began to die, and the locals were not happy about it. Even Widow Grando claimed to have seen him—and slept with him—before she turned to the local sheriff, Miho Radetič, for protection. That makes Sherrif Miho the first recorded vampire hunter. He set out with a team of nine “courageous neighbors,” strengthened by quantities of “strong spirits,” carrying two lanterns and a crucifix. They opened Giure’s grave only to find “the corpse’s face flushed red; he turned and looked at them with a smile, then opened his mouth.” All nine vampire hunters freaked out (understandably, it must be said) and ran. The sheriff came to his senses and (Valvasor wryly comments) “was quite annoyed to find that nine living men could not handle a single dead one, and were transformed into rabbits at a single glance.”

There were, apparently, several traditional methods of re-killing vampire corpses. The first one that Sheriff Miho tried was to impale the suspiciously rubicund (and mobile) corpse in the stomach with a stake made of hawthorn. But Giure proved too resilient: The stake bounced off his stomach, and they were unable to pierce it.

Time for Plan B. Sheriff Miho summoned a priest who performed an exorcism rite (one which almost certainly inspired The Exorcist, though it has not been credited), holding aloft the crucifix by lamplight and shouting, repeatedly, “Here is Jesus Christ, who saved us from damnation and died for us!” Giure’s corpse began to weep. Another member of the team tried to chop off Giure’s head with a garden hoe, but he went at it half-heartedly. So in stepped a local authority, Marshall Milasič, and used the hoe to “send the dead man’s head flying” (Valvasor was not shy about describing projectile body parts). As soon as it was severed, the head “began to scream as if he were still living, and the grave filled with blood.” With a wonderfully matter-of-fact coda, Valvasor concludes the episode by saying, “And from that point on, Grando left his wife and other folk in peace.”

While the folklore of vampires dates back far longer, with vampire-like monsters described in ancient tales in most of the world’s cultures, we can credit the wonderfully-lively Valvasor with having been the first to codify the vampire story, penned as fact, in a printed book. So this Halloween, maybe consider making Giure Grando, rather than Dracula, your muse.

Dr Noah Charney is a professor of art history and best-selling author, based in Slovenia. His latest books include Slovenology: Living and Traveling in the World’s Best Country and The Collector of Lives: Giorgio Vasari and the Invention of Art. Find him at www.noahcharney.com.

Lepec

Zagotovo so to predniki spoštovanega gospoda dr. Celeca

Lucifer

To z povezavo z Irsko pa z Stokerjem ima legenda o vampirjih v Avstriji le malo skupnega. V Avstrijo oz. v Avstro Ogrsko se je legenda o vampirjih dejansko prenesla iz takratne okupirane Srbije natanko iz občine Medveđa kjer so dejansko verjeli in imeli primer vampirizma ampak primer nima nobene povezave z čekani kot to vidimo v filmih. Na avstrijskem štajerskem so imeli bolj probleme z čarovništvom kot pa z vampirji. V začetku Habsburške monarhije je v dvorcu Krumau v češki Bohemiji oz. Böhmnu prebivala aristokratska kneginja Eleonore Schwarzenberg z skrivnostno boleznijo. Bila je vneta pristašica alternativne medicine, preparatov ter ostra nasprotnica cerkve. Legenda govori, da bi naj zaradi kronične nespečnosti vsako noč tavala po dvorcu, pila volčje mleko in se dala zazidati v grobnico. Primer je kasneje dala raziskati celo sama Marija Terezija ampak do konkretnih dokazov o vampirizmu ni prišlo. Z krvjo je pa imela dejansko opravka kruta madžarska krvna grofica Elizabeta Bathory, sadistka, serijska morilka, ki je imela gradove po Madžarskem in na Slovaškem polne ujetništva mladih deklet kjer jih je brutalno mučila nato pa ukazala slugam, da jih ubijejo ter shranijo njihovo kri. Z krvjo se je umivala ter posledično tudi pila kajti verjela je, da bo z mladostno kri postajala vse bolj mlajša.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi