Veščica je obcestna vas, ki leži v občini Razkrižje. Skoznjo teče reka Ščavnica, ki so jo njeni prebivalci preimenovali v Mürico.
Tukaj živi polno srčnih ljudi, ki obožujejo naravo, mir in tišino, ob tem pa se izjemno radi spominjajo tudi starih dni, ko na tem mestu ni bilo še popolnoma ničesar, razen močvirja, ki je bilo polno vešč.
Predvsem pa radi ohranjajo običaje, takšne, ki jih le redko najdemo v drugih koncih Slovenije. In čeprav bi si morda nekdo mislil, da bo tukaj še vedno našel veliko vešč, se bo pošteno zmotil.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika besedo veščica razlagajo kot, »manjšalnico od vešče ali čarovnico - veščice delajo točo«. Mi pa vemo, da ima takšno ime tudi vasica v občini Razkrižje.
V vzhodnem delu Slovenije najdemo dve vasi z imenom Veščica. Eno, ki je del Mestne občine Murska Sobota, in to, drugo, ki jo nekateri imenujejo tudi predmestje Ljutomera.
In koliko čarovnic oziroma starih veščic poznajo v Veščici?
»To je meni sosed Francek, že pokojni, razlagal, da je on to videl, kako je ženska dojila na vrv. Druge krave niso imele mleka, ona je pa dojila na tote vrvi, samo na vrvi je dojila in je prišlo ven mleko,« nam je dejala domačinka Zinka Stojko.
No, ta vasica svojega imena ni dobila po njej, ampak po veščah, teh je bilo tukaj nekoč, res veliko.
»Nekoč je bilo to strašno močvirnato ne in so pravili takrat, da so neki metulji, jaz jih sicer nisem videla, da so bili metulji, neke vešče, kot so jih imenovali,« je pojasnila domačinka Cilka Srša.
S tem ko so tukaj nastajali novi domovi, pa so počasi izginjale tudi vešče. In kakšno je stanje sedaj? Vešče so zamenjali komarji.
»Niti ne poznam toliko vešče, to je bolj iz pogovorov, drugače, kaj pa imamo največ tukaj, pa je sigurno komarjev,« je dodal domačin Štefan Nemc.
Teh imajo veliko zaradi reke Ščavnice, ki teče skozi vas.
»Mi ji pravimo po domače Mürica, ker se na Gibini izliva v reko Muro in je dobila po domače ime Mürica. Nekoč je bila čista kot biser, to je bilo vzdolž Ščavnice oziroma vzdolž naše Mürice, je bilo kar nekaj kopališč,« je dodal Stojko.
Seveda to ni edina stvar, ki se je tam spremenila.
»Že vse od cest, do vsega, do šole smo morali peš hoditi sedem kilometrov, da smo prišli v šolo. Pozimi je moral moj dedek plužiti, ker je bilo dosti snega, da smo lahko šli v šolo. In seveda je plužil s kravami, takrat traktorjev še ni bilo,« se spominja domačin Janes Stamničar.
Se pa tukaj ni spremenila tradicija, ki je domačinom izjemno pomembna. Dva večja praznika, ki ju praznujejo povsem na svoj način, sta valentinovo in 15. avgust.
Praznik se imenuje pozdrav jeseni, gospodinje se zberejo na domačiji Srša, prinesejo svoje cvetje in z njim aranžirajo koše, s katerimi se kasneje odpravijo na povorko.
»In povorka gre gor do kapelice v Šprincu, tam pa imamo potem druženje,« je še pojasnil Stojko.
Spremenila se ni niti ljubezen do narave in podeželskega življenja.
»Zato ker je preprostost in domačnost. Počutiš se kot, da si v raju. Ni avtov, bolj v naravi si, na samem je hiša,« razloži domačinka Anita Kovačič Pajek.
»Moj kolega se je preselil iz Dunaja, je kupil tukaj hišo zraven, je sosed, in on vedno pravi, na pol govori slovensko, on vedno reče, Veščica 'ist prva liga',« še doda domačin Nemc.
S tem se strinjajo tudi mlajše generacije, ki pravijo, da Veščice ne bodo zapustile, saj je življenje tukaj res lepo.
»Najbolj mi je všeč, da imamo tukaj živali, da se lahko tu na prostem špilam, pa imam blizu sosede, pa se lahko peljem s kolesom do njih, pa se lahko vozim s sosedi na kolesu daleč,« je z nasmeškom dejala Stanka Kovačič Pajek.
Zanimivo je tudi to, da v sosednjem kraju govorijo prleško, tukaj imajo pa že svoje narečje.
»Mi imamo svoj razkriški dialekt in če vam povem - mi se radi 'spominamo' in zdaj ne veste, kaj pomeni spominati se,« je v smehu še dodal Stojko.
Namig, beseda ni povezana s spominjanjem, kaj točno pomeni? Morali boste obiskati Veščico in o njenem pomenu vprašati njene prebivalce. Najboljši čas za obisk bo zagotovo 15. avgust, ko bodo po Veščici plesale rože.
Starejše novice
