Primer odškodnine za zemljišča na trasi kolesarske poti Dobrovnik–Kobilje je dobil sodni epilog, vendar odpira širša vprašanja o enakih merilih pri vrednotenju nepremičnin in kmetijskih zemljišč.
Gradnja nove kolesarske povezave med Dobrovnikom in Kobiljem, ki je del širšega projekta kolesarske povezave Lendava – Dobrovnik - Kobilje, je poleg prometnih izboljšav odprla tudi vprašanja o vrednotenju kmetijskih zemljišč in enakosti obravnave lastnikov.
Spor med občino Dobrovnik in enim od lastnikov zemljišč se je po več letih končal na sodišču, ki je določilo višino odškodnine za razlaščene parcele.
Gradnja kolesarske poti in odkup zemljišč
Občina Dobrovnik je v prvi polovici leta 2023 začela z gradnjo nove kolesarske poti na regionalni cesti Kobilje–Dobrovnik. Projekt naj bi izboljšal prometno varnost ter vzpostavil neprekinjeno kolesarsko povezavo od Lendave prek Dobrovnika do Kobilja.
Za izvedbo projekta je bilo treba pridobiti dele več parcel v katastrski občini Dobrovnik. Skupna površina zemljišč, potrebnih za gradnjo, je znašala nekaj več kot 930 kvadratnih metrov.
Občina je lastnikom zemljišč ponudila odkup ali pa možnost nadomestnega zemljišča.
V primeru, da lastniki z denarno odškodnino ne bi bili zadovoljni, je občina ponujala nadomestno zemljišče v razmerju 1:2. Ena od ponujenih parcel naj bi merila 1864 kvadratnih metrov in je bila v lasti občine.
Razhajanja glede vrednosti zemljišč
Eden od lastnikov zemljišč, Antal Laslo iz Dobrovnika, se s ponujeno ceno ni strinjal. Po njegovih besedah mu je občina najprej ponudila odškodnino v višini 1,34 evra za kvadratni meter, kar je temeljilo na cenitvi občinskega cenilca za kmetijska zemljišča. Ker se s tem ni strinjal, je sledila druga ponudba, tokrat 1,52 evra za kvadratni meter.
Poleg denarnega izplačila je občina predlagala tudi menjavo zemljišč v razmerju 1:2.
Laslo pa trdi, da je bila ponujena zemlja bistveno slabše kakovosti od njegove. Po njegovih besedah je bilo približno četrtino ponujene parcele gramoznega zemljišča, skoraj polovica pa travnik, medtem ko je bila njegova parcela v celoti njiva oziroma orno zemljišče.
Po njegovih navedbah so nekateri drugi lastniki na trasi projekta prejeli ponudbe za kakovostnejša nadomestna zemljišča. V določenem obdobju naj bi bila v pogajanjih ponujena celo zemljišča, ki niso bila v lasti občine.
Laslo je zato predlagal drugačno rešitev, nadomestno zemljišče v razmerju 1:3, preostali del pa bi odkupili po ceni 1,34 evra za kvadratni meter. Občina tega predloga ni sprejela.
Poskus sporazuma in začetek razlastitvenega postopka
Ker dogovor ni bil dosežen, je Laslo najel odvetnika. Ta mu je svetoval, naj zahteva odškodnino v višini 12 evrov za kvadratni meter, saj je bila takšna cena izplačana v okviru drugega projekta, pri gradnji kolesarske poti Dobrovnik-Filovci.
Občina Dobrovnik je za Radio MMR Lendava pojasnila, da je bil projekt Dobrovnik-Filovci državni projekt, medtem ko je projekt Dobrovnik–Kobilje občinski. Po mnenju Lasla se ob tem odpira vprašanje, ali se vrednost kmetijskega zemljišča razlikuje glede na investitorja.
Ker lastnik ni podpisal soglasja k prodaji zemljišča, je Občinski svet Občine Dobrovnik sprejel sklep o ugotovitvi javne koristi in nujnosti razlastitve. Sklep je bil sprejet na seji 6. julija 2023.
Po Laslovih navedbah razlastitveni postopek ni bil uveden proti dvema drugim lastnikoma, ki prav tako nista podpisala soglasja ali pogodbe, kar po njegovem mnenju odpira vprašanje enakih meril pri obravnavi lastnikov.
Sodna cenitev in odločitev sodišča
Lastnik je za določitev odškodnine vložil predlog na Okrajno sodišče v Lendavi. V sodnem postopku sta bila imenovana dva sodna cenilca za kmetijska zemljišča.
Eden je vrednost ocenil na nekaj več kot 11 evrov za kvadratni meter, drugi na nekaj več kot deset evrov.
Sodišče je na podlagi Zakona o urejanju prostora ter bonitetnih točk iz evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije določilo pravično odškodnino v višini 7,86 evra za kvadratni meter.
Sklep sodišča, izdan 23. decembra 2025, določa, da mora občina za razlaščena zemljišča izplačati skupno 7.328,88 evra.
Laslo poudarja, da so bili v postopku vsi sodni stroški in zamudne obresti naloženi občini, sam pa po njegovih besedah ni nosil nobenih končnih stroškov postopka.
Posledice sodne odločitve
Po informacijah, ki jih navaja Laslo, je občinski svet 18. februarja 2026 sprejel sklep, po katerem naj bi vsi lastniki zemljišč na trasi Dobrovnik-Kobilje prejeli odškodnino v višini 7,86 evra za kvadratni meter oziroma možnost nadomestnega zemljišča v razmerju 1:2.
Po Laslovem mnenju ni posebej izpostavljeno, da je bila prvotna ponudba občine precej nižja, najprej 1,34 evra, nato 1,52 evra, ter da sta sodna cenilca vrednost zemljišč ocenila na več kot deset evrov za kvadratni meter.
Odprta vprašanja glede drugih lastnikov
Posebno vprašanje po Laslovih besedah odpira tudi časovni vidik postopkov. Nekaterim drugim lastnikom naj bi bila zemljišča odvzeta že pred pravnomočnim zaključkom njegovega sodnega postopka.
Ker so bila njihova zemljišča odvzeta v drugačnem obdobju in pod drugačnimi okoliščinami, meni, da njihova odškodnina ne bi smela biti avtomatično enaka njegovi. Po njegovem mnenju obstaja možnost, da bi bili ti lastniki upravičeni do drugačne oziroma višje odškodnine.
Vprašanje meril pri vrednotenju
Primer iz Dobrovnika prihaja v času, ko je v javnosti potekala razprava o cenitvi nepremičnin v primeru zgradbe na Litijski cesti v Ljubljani, kjer so se pojavila vprašanja o previsokem vrednotenju.
Če je bila tam razprava usmerjena v morebitno preplačilo, primer v Prekmurju odpira nasprotno vprašanje, ali so bila kmetijska zemljišča podcenjena.
Primer tako presega okvir ene parcele ali enega projekta. Odpira širše vprašanje, ali pri vrednotenju nepremičnin in kmetijskih zemljišč po Sloveniji res veljajo enaka merila za vse, ne glede na lokacijo, projekt ali investitorja.
Župan brez komentarja
Za komentar smo se obrnili tudi na župana občine Dobrovnik Marjana Kardinarja, vendar zadeve ni komentirati.
