Vsak tretji povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je vinjen in ima v krvi v povprečju kar 1,51 promila alkohola
Alkoholiziranost bodo preverjali pri vseh prekrških
Pred pričetkom preventivne akcije, nosilec katere je tudi letos Ministrstvo za zdravje, je policija opozorarjala na tragične posledice vožnje pod vplivom alkohola ter pozivala voznike k previdni, odgovorni in predvsem trezni vožnji. V okviru akcije bodo policisti izvajali poostren nadzor prometa, predvsem v bližini nočnih lokalov ter prizorišč raznih zabavnih prireditev. Preizkuse alkoholiziranosti bodo pa odrejali tudi pri vseh ostalih prekrškarjih. Obenem bodo policisti poostreno nadzirali spoštovanje Zakona o omejevanju porabe alkohola, kjer se bodo osredotočili predvsem na točenje alkoholnih pijač mladoletnikom.
Vinjen povzročitelj nesreče s povprečno 1,51 promila
Sicer na policiji pravijo, da se je skupno število nesreč na slovenskih cestah zmanjšalo, ravno tako pa so se zmanjšale posledice le-teh. Tako je na naših cestah manj mrtvih in poškodovanih ljudi, še vedno pa ostaja dejstvo, da je vsak tretji povzročitelj prometne nesreče pod vplivom alkohola. Dosti bolj zaskrbljujoče dejstvo pa je, da povprečna izmerjena količina alkohola v krvi prej omenjenih povzročiteljev prometnih nesreč znaša kar 1,51 promila.
Ugotavljanje alkoholiziranosti pri voznikih
Slovenski policisti prisotnost alkohola ugotavljajo z etilometri, ki prikažejo vrednost alkohola v organizmu z miligrami alkohola v litru izdihanega zraka. Zgornja meja za izkušene voznike pri nas znaša 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka, kar je enakovredno 0,5 grama alkohola na kilogram krvi.
Ženske napihajo prej kot moški
Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je odvisno od mnogih dejavnikov. Najpomembnejša sta zagotovo telesna teža in spol, ostali dejavniki, od katerih bo odvisna stopnja vinjenosti, pa so zagotovo še kaj smo jedli pred ali med pitjem, telesne sposobnosti, navajenost na alkohol, vrsta alkoholne pijače ter kako smo pili. Pitje v dušku oziroma na "eks" namreč nima enakih posledic kot počasno pitje ob večerji. Podlaga za okviren izračun sta telesna teža in spol.
Primer 1
80 kg težak moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov telesne teže so tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kg telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki znaša 0,71 gramov na kilogram krvi ali 0,34 miligramov v litru izdihanega zraka.
Primer 2
60 kilogramov težka ženska prav tako popije liter piva. Pri ženski pa tekočine predstavljajo le 60 odstotkov telesne teže, torej 36 kilogramov. Če 40 gramov alkohola delimo s težo, znaša ocena koncentracije alkohola v krvi 1,1 grama na kilogram krvi ali 0,52 miligramov v litru izdihanega zraka.
Vir: www.policija.si
