Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v soboški knjižnici organizirala posvet na temo Kako pobegniti revščini.
Posvet je vodil Marjan Urbanč, izvršni sekretar predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je uvodoma dejal, da udeležba na posvetu kaže, da je tema Kako pobegniti revščini pomembna in aktualna, ki nas tudi zanima, radi pa bi vedeli tudi morebitne ukrepe za ublažitev. Svetovalec na ZSSS Goran Lukič‡ je predstavil pojem revščina in opredelil skupine ljudi, ki so najbolj izpostavljeni revščini. Povedal je še, da se vsaj 60 do 70 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju sooči z revščino, čeprav za krajši čas.
V Pomurju niso v revščini samo brezposelni
Zdenka Bobovec, sekretarka v pisarni Lendava Območne organizacije ZSSS Pomurje meni, da je Pomurje v revščini že dalj časa, glede Zakona o Pomurju pa sprašuje, če se je predhodno naredila vsaj kakšna analiza in ali je na ta račun vsaj kdo dobil službo. Osebno bi dala priložnost mladim, ki želijo delati, po njenem mnenju pa bi se veliko pozornost moralo posvečati iskalcem prve zaposlitve. »Niso v Pomurju v revščini samo nezaposleni, v Pomurju smo zaposleni v revščini. Po statistiki, katere se tako rada poslužuje država, je v Pomurju največ prejemnikov minimalnih plač v Sloveniji,« pravi Bobovčeva.
Šipoš: »Izkoristiti beden zakon do konca in zahtevati, da se sprejme boljši«
Sekretar Območne organizacije ZSSS Pomurje Danilo Šipoš je izpostavil dve stvari, ki jih lahko sindikati naredijo, da bi bila revščina manjša. »Sindikalisti moramo na vseh nivojih usposobiti naše članstvo, da bo vedelo izkoristiti tiste možnosti, ki jih omogoča kot mu sam pravim beden zakon o Pomurju, daje. Ta beden zakon moramo do konca izkoristiti in zahtevati, da se sprejme boljši,« pravi o pomurskem zakonu Šipoš. Druga stvar, ki jo je izpostavil Šipoš, je nujen dvig zajamčene plače: »Vsi smo veliko storili za dvig minimalne plače, pozabljamo pa, da je veliko naših družinskih članov in nekaterih bivših sodelavcev še prekleto odvisno od socialnih prejemkov, ki se neposredno vežejo na zajamčeno plačo.« Zajamčena plača v tem trenutku znaša le 280 evrov, kar je trenutno le ena tretjina minimalne plače, včasih pa je znašala polovico minimalne plače.
Uničena generacija
»Mi vsi vemo, kako pobegniti revščini in kako iz revščine, to je delo. Delo, na podlagi katerega si lahko zaslužiš določen dohodek in ne samo v Pomurju, temveč v celotni Sloveniji, se znajdemo v krču in agonijo, kjer se ljudje nimamo kjer zaposliti,« meni član tekstilnega sindikata in sindikata Mure Drago Forjan. Slednji pravi, da so ljudje rojeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Pomurju uničena generacija, katere se malo omenja in s katerimi se nihče ne ukvarja. Forjan meni, da ti ljudje so usposobljeni za določena delovna mesta in imajo funkcionalna znanja, za ublažitev revščine pa potrebujejo takoj zaposlitev. Vendar po Forjanovem mnenju v Pomurju za nekdanje delavce Mure ni programov, kjer bi se ljudje lahko prezaposlevali.
Izhod iz revščine je znanje
Predstavnica soboškega Zavoda za zaposlovanja je predstavila aktivne politike zaposlovanja, med katere spada delovni preizkus, razna izobraževanja in nacionalne poklicne kvalifikacije. S omenjenimi ukrepi se strinjajo tudi na ZSSS, kjer menijo, da je potrebno v boju proti revščini vzpodbujati dodatno usposabljanje in izobraževanje. Urbanč je povedal, da je za izobraževanje šoloobvezne mladine in brezposelnih s strani države dobro poskrbljeno, drugače pa je z izobraževanjem odraslih in zaposlenih, ki nimajo optimalnih pogojev. Alojz Sraka s Svetovalnega središča Murska Sobota opaža dva trenda, ki ju je prinesla kriza in sicer, da se je z enoletnim zamikom zmanjšalo zanimanje odraslih za izobraževanje, na drugi strani pa se povečuje delež brezposelnih oseb, ki se želijo dodatno izobraževati. Sraka je še izpostavil, da je Pomurje v zadnjem času dobilo še en stereotip, tako ni le najbolj zaostalo, nerazvito, ampak mnogi že govorijo, da je tudi najmanj izobraženo.
Stanje v Pomurju se bo še poslabšalo
Stanje v regiji je podala namestnica direktorice soboškega Centra za socialno delo Nada Škrbič, ki napoveduje še zaostritev razmer. »V naši regiji beležimo v letu 2009 veliko povečanje brezposelnosti ter povečanje prosilcev za denarno socialno pomoč, tako redno kot izredno. Predvidevamo, da se bo v letošnjem letu ta pritisk še dodatno okrepil, predvsem iz razloga, ker bo mnogo ljudi, ki je ostalo brez službe v lanskem letu, že izgubilo vse pravice do nadomestila,« pravi Škrbičeva. V letošnjem letu je bilo izplačanih že preko 800 izrednih denarnih pomoči, do redne denarne pomoči pa je upravičeno 2950 oseb. Štirideset odstotkov med njimi je starih med 27 in 45 let, pol manj pa med 46 in 59 let. Kar 72 odstotkov prejemnikov denarne pomoči je iskalcev zaposlitev, od tega tudi dosti iskalcev prve zaposlitve, veliko pa je tudi dolgoletnih prejemnikov denarne pomoči.
Vse več ljudi obiskuje humanitarne organizacije
Jožef Kociper, generalni tajnik škofijske karitas Murska Sobota, je povedal, da pred letom 2008 skoraj nihče ni obiskoval karitasa, danes pa imajo vse več obiskovalcev. K njim pridejo predvsem ljudje, ki že izkoristijo preostale možnosti. Tudi na drugi humanitarni organizaciji Rdečem križu se povečuje obisk ljudi, ki prihaja po oblačila, obutev ter pakete živil. V letu 2009 Rdeči križ razdelil 41 tisoč litrov mleka, 11 tisoč kilogramov sladkorja, 8 tisoč kilogramov moke, 5 tisoč kilogramov riža in 5 tisoč kilogramov testenin.
