Sovražni govor in nestrpnost imata lahko uničujoče posledice za skupnost in družbo v celoti. Kdo in kako, naj prepreči in kaznuje širjenje nestrpnosti in sovražnega govora na političnem in medijskem prizorišču ter v skupnostih? Katere institucije in kateri pravni in politični instrumenti so na razpolago? Kaj lahko naredijo občani in civilna družba? Kdo in kako naj zaščiti žrtve sovražnega govora?
»S kakšnim odgovorom nad sovražni govor?«
Na ta in druga vprašanja so na okrogli mizi poiskali odgovore povabljeni gosti in ostali udeleženci. Javno razpravo z naslovom »S kakšnim odgovorom nad sovražni govor?« sta organizirala Mirovni inštitut in Zveza Romov Slovenije. Med govorci smo med drugim zasledili predstavnike državnih in lokalnih medijev.
Večina sovražnega govora na spletu
Ugotovljeno je bilo, da se večino sovražnega govora, zaradi uporabe socialnih omrežij, pojavlja prav na spletu. Največkrat v obliki komentarjev pod novinarskimi članki. V ta namen spletni mediji skrbno in ažurno odstranjujejo žaljive komentarje, ki spodbujajo sovražni govor.
Januarja 2015 je v okviru pobude »Z (od)govorom nad sovražni govor« z namenom vzpostavljanja neodvisnega, povezovalnega in dolgoročno delujočega sistema za javno odzivanje na problem sovražnega govora v Sloveniji začel delovati »Svet za odziv na sovražni govor«. Gre za poskus z javno razpravo, ki presega osamljene odzive posameznih akterjev, naslavljati pojave nestrpne in sovražne javne besede, tudi ko le-ti niso kazensko pregonljivi. Menijo namreč, da je treba z javno in poglobljeno razpravo v družbi opozarjati na pojave sovražnega govora, nestrpnosti, rasizma in diskriminacije.
Kristjan Horvat
